V mesecu maju se spominjamo treh najvidnejših mož zlate dobe slovenskega čebelarstva, Petra Pavla Glavarja (1721 ̶ 1784), Giovannija Antonija Scopolija (1723 ̶ 1788) in Antona Janše (1734 ̶ 1773). V drugi polovici 18. stoletja se je namreč po njihovi zaslugi praksa čebelarjenja na Kranjskem odmevno zapisala v besedi ter razširila po vsej avstrijski monarhiji in tudi zunaj nje.

Dne 2. maja je minilo 299 let od rojstva pomembnega predstavnika čebelarstva na Kranjskem v 18. stoletju, Petra Pavla Glavarja. Izobraženec, rimskokatoliški duhovnik, gospodarstvenik in mecen je leta 1768 za dunajsko vlado prispeval predlog za izboljšanje čebelarstva v avstrijski monarhiji. V njem je opisal stanje kranjskega čebelarstva in izpostavil veliko praktičnih predlogov. Med temi so pomembni  predlogi za izobraževanju čebelarjev, čebelarsko šolo in strokovno literaturo v ljudstvu razumljivem domačem jeziku ter za ureditev čebelarske zakonodaje. V slovenski jezik je leta 1776 prevedel prvo knjigo Antona Janše,  Abhandlung vom Schwärmen der Bienen, 1771. Dal ji je naslov Pogovor o čebeljih rojih. Vendar to ni bil zgolj prevod, pač pa v mnogo pogledih dopolnjen in razširjen rokopis, tako rekoč samostojno delo. Zaradi nezainteresiranosti potencialne založnice, Družbe za kmetijstvo in koristne umetnosti na Kranjskem, rokopis žal v tiskani obliki ni izšel oz. se je celo izgubil. Šele mnogo pozneje se je našel in ga zdaj hrani Arhiv Republike Slovenije. Prva Janševa knjiga je v slovenskem jeziku prvič izšla šele leta 1906 izpod peresa Avgusta Bukovca, Glavarjev rokopis pa je bil, kot je bil zapisan, prvič objavljen šele leta 2017 v knjigi Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja (ur. Andrej Šalehar, Janez Gregori). Čeprav ni izšel že v času nastanka, je prvo izčrpno čebelarsko besedilo v slovenščini in eno prvih resnih strokovnih besedil v slovenskem jeziku nasploh.

Dne 8. maja 1788 se je sklenilo življenje idrijskega rudniškega zdravnika in znamenitega naravoslovca Giovannija Antonija Scopolija. Raziskoval je floro in favno kranjske dežele ter že leta 1763 v knjigi Entomologija Carniolica med žuželkami prvi opisal tudi njeno domačo medonosno čebelo (Apis mellifica). Strokovne kroge je takrat burilo vprašanje načina oploditve čebelje matice, avtor pa je na podlagi informacij kranjskih čebelarjev, s katerimi je govoril na terenu, prvi zapisal, da se to zgodi s troti v zraku. V tedanjih znanstvenih krogih je knjiga dosegla izjemen odmev in tudi odobravanje vodilnega botanika Carla Linneja. Scopoli se je na čebelarskem področju proslavil še s prispevkom Dissertatio de Apibus (Razprava o čebelah), ki je bil objavljen leta 1770 v okviru zbornika Annus historico naturalis. Ker avtor ni bil čebelar, vire za podrobne opise čebelarstva na Kranjskem z veliko verjetnostjo lahko pripisujemo Petru Pavlu Glavarju, ki si je s pismenimi predlogi vladi zelo prizadeval za izboljšanje čebelarjenja.

20. maja 1734 je ugledal luč sveta Anton Janša. O slovitem čebelarju je veliko napisanega v slovenski in tuji literaturi. Rojen je bil na Breznici blizu Radovljice, na Dunaju pa se je uveljavil kot prvi dvorni čebelarski učitelj. V knjigah Abhandlung vom Schwärmen der Bienen, 1771 in (posthumno) Vollständige Lehre von der Bienenzucht, 1775 (Razprava o čebeljih rojih, prevod Avgust Bukovec, 1906) in Popolni nauk o čebelarstvu, prevod Janez Goličnik, 1792) je prepoznano napredno prakso in teorijo kranjskega čebelarjenja razširil po vsem avstrijskem imperiju in zunaj njegovih meja ter tako utemeljil sodobno čebelarstvo. Prvi čebelarski zakon, Bienenzuchtverbreitung, ki ga je leta 1775 izdala vladarica Marija Terezija, je temeljil prav na Janševem nauku. Med njegovimi določili je bila npr. tudi oprostitev od davkov in mitnin za čebelarje, ustanavljanje čebelarskih šol, prosta pot panjem za pašo čebel, kaznovanje za tatvino čebel. S predlogom za izboljšanje čebelarjenja na Kranjskem leta 1768 pa je na zakon posredno vplival tudi že  Peter Pavel Glavar.

V Čebelarskem muzeju v Radovljici je na stalni razstavi bronasto poprsje Antona Janše. V osemdesetih letih 20. stoletja sta ga izdelala akademski kipar Bojan Kunaver in livar Roman Kamšek. Enak kip istih avtorjev stoji tudi v aleji slavnih pred osnovno šolo v Žirovnici. Janšev rojstni dan je bil izbran za dan slovenskih čebelarjev in za svetovni dan čebel.

Prispevek je pripravila kustosinja Čebelarskega muzeja Verena Štekar-Vidic.