V Čebelarskem muzeju Radovljica vsako leto predstavljamo skrbno izbrane poslikane panjske končnice, ki ponujajo edinstven vpogled v slovensko ljudsko umetnost in tradicijo. Gostujoče razstave pripravljamo v sodelovanju z različnimi slovenskimi muzeji ter tako povezujemo in predstavljamo bogastvo čebelarske dediščine iz vse Slovenije. Letos gostimo poslikane panjske končnice iz zbirke Tolminskega muzeja, ene najstarejših muzejskih ustanov na Primorskem (ustanovljen leta 1950), ki skrbi za premično kulturno dediščino Zgornjega Posočja ter upravlja več zbirk in spominski hiši Simona Gregorčiča na Vrsnem in Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci.
POSLIKANE PANJSKE KONČNICE Z MOTIVI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Poslikava panjskih končnic, ki je bila razširjena od sredine 18. do prvih desetletij 20. stoletja, je zagotovo najbolj posebna oblika likovne ustvarjalnosti, ki je prisotna zgolj na nekaterih območjih Slovenije. V umetnostni zbirki Tolminskega muzeja hranijo 45 poslikanih panjskih končnic. Prevladujejo poslikave s sakralnimi motivi, med ostalimi pa jih je največ z motiviko iz vsakdanjega življenja ter z upodobitvami različnih živali. Večina končnic iz zbirke Tolminskega muzeja je bila poslikanih v specializiranih obrtnih delavnicah, kjer so s pomočjo šablon ali prostoročno ustvarjali likovno bolj izmojstreni ljudski umetniki. Svoje izdelke so prodajali na različnih vaških sejmih ali pa so kot potujoči slikarji potovali od vasi do vasi ter ustvarjali tam, kjer so jih naprosili. Na tak način so po prastarih poteh, ki so povezovale Posočje z Gorenjsko, panjske končnice prišle tudi na Tolminsko. Tu namreč pomembnejših delavnic, ki bi se ukvarjale s to obliko ustvarjanja, ni bilo. Kar nekaj končnic, ki jih hrani Tolminski muzej, je moč pripisati delu Selške delavnice.
Tokratni izbor predstavlja panjske končnice z motivi vsakdanjega življenja. Prva (Žena in mož za mizo), tretja (Vojaka na konjih) in četrta (Legenda o sv. Izidorju) so najverjetneje iz Selške delavnice, ostali dve (Birmanje ter Kosec gre kosit) sta delo neznanih avtorjev. Končnica s sicer redko upodobljenim prizorom birme je delo veščega slikarja in izvira iz 19. stoletja, medtem ko je končnica z motivom kosca bistveno mlajša. Naslikana je z drugimi barvami in v drugačni tehniki ter datirana z letnico 1929, kar jo uvršča med najmlajše poslikane panjske končnice Tolminskega muzeja, najbrž pa tudi širše.
Gostujoča zbirka je del stalne razstave Čebelarskega muzeja Živeti skupaj. O čebeli in človeku.
Povzeto po besedilu Karle Kofol, kustosinja, etnologinja in pedagoginja, Tolminski muzej.
