Domov / Čebelarski muzej

Čebelarski muzej

Spoznajte tradicijo čebelarjenja na Slovenskem

Čebelarski muzej predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, edinstvene kulturne dediščine pri nas. Muzej pripoveduje o pomembnih osebnostih, ki so zaznamovale razvoj čebelarstva (med drugimi o Antonu Janši (1734–1773), začetniku sodobnega čebelarstva), prikazuje čebelarsko orodje in tehnike, daje vpogled v tipična čebelja bivališča, govori o pomenu in simboliki čebel ter seznanja z bogato čebelarsko literaturo.

Največje bogastvo muzeja je obsežna zbirka panjskih končnic – poslikanih prednjih stranic panjev kranjičev. Panjske končnice so značilne samo za Slovenijo in so resnična posebnost slovenske ljudske kulture.

Del stalne razstave je posvečen življenju kranjske čebele ali kranjske sivke (Apis mellifera carnica), slovenske avtohtone vrste čebel, ki je del slovenske naravne dediščine. Čebeljo družino kranjske sivke si lahko ogledate tudi od blizu v opazovalnem panju od meseca maja do oktobra.

V muzeju so prikazane tudi številne obrti, ki so se razvile ob čebelarstvu, na primer svečarstvo in lectarstvo (izdelovanje medenih kruhkov).

Čebelarski muzej v Radovljici je edini čebelarski muzej v Sloveniji, ki je za izvajanje javne službe na področju kulturne dediščine čebelarstva pridobil pooblastilo Vlade Republike Slovenije.

Preberite več o zgodovini muzeja
Arhiv

Poslikane panjske končnice

Zbirka zajema primerke od najstarejše znane panjske končnice iz 18. stoletja do zatona te ljudske umetnosti na začetku 20. stoletja.

Motivika panjskih končnic je različna, od nabožne vsebine s podobami svetnikov in njihovih zgodb, do posvetnih prizorov iz zgodovine in vsakdanjega življenja. Na razstavi je najstarejša poslikana panjska končnica Božjepotna Marija iz leta 1758.

Panji in panjska oprema

Zbirka predstavlja slovenska in tuja čebelja bivališča od začetkov domačega čebelarjenja do modernih tipov čebeljih panjev. Mednje sodijo pleteni koši iz šibja ali slame, leseni panji iz desk (kranjiči) in figuralni panji.

Razstavljeni so posamezni deli panjev in njihova oprema ter najbolj tipični čebelji panji, ob katerih je mogoče slediti njihovemu razvoju, uporabi in poreklu.

Čebelarsko orodje

Zbirka čebelarskega orodja in naprav je obsežna in izbrano predstavljena. Na razstavi so ročno orodje, stroji in naprave, ki jih pri svojem delu uporablja čebelar, njegova zaščitna oblačila in transportna sredstva.

Zbirka vključuje številne predmete, ki pričajo o delu čebelarja, na primer vrše in prestrezala za lovljenje čebeljih rojev, žlice za njihovo ogrebanje, trotolovce za osamitev trotov, pitalnike, matičnice, točila za med, stiskalnice za satje, pipe in kadila, razne nože in grebljice za spodrezovanje satov idr.

Čebelarji, čebelarska združenja in insignije

Bogata zbirka insignij, s katerimi čebelarji izkazujejo pripadnost čebelarski stroki in njenim združenjem, in predmetov, povezanih s priznanji za njihove dosežke, dejanja in dela.

To so razne medalje, odlikovanja in značke, grbi, prapori in zastave, nagrade, priznanja, plakete, diplome, spominski predmeti, arhivsko in dokumentarno gradivo ter osebni predmeti čebelarjev.

Čebelarstvo v umetnosti

Zbirka zajema umetniška dela, povezana s čebelarskimi motivi, in predmete uporabne umetnosti. Na stalni razstavi so na ogled umetniške slike (Peter Žmitek, Janševa domačija na Breznici, Maksim Gaspari, Čebelar) in umetniški figuralni panji (Peter Jovanovič, Figuralni panj čebelarja).

Čebelji pridelki in njihova uporaba

Zbirko sestavljajo čebelji pridelki, kot so med, propolis, cvetni prah, medeno vino in žganje, predmeti, uporabljeni v apiterapiji. Med drugim so na ogled pripomočki in izdelki, ki so povezani s čebeljimi pridelki.

Znameniti predmeti Čebelarskega muzeja

Dogodki in novice Čebelarskega muzeja

Nova knjiga o zgodovini čebelarstva

Zgodovina čebelarstva - V e-obliki je dostopna knjiga zasl. prof. dr. Andreja Šaleharja Prva zlata doba kranjskega čebelarstva – 1750 ̶ 1820. Več o njej si lahko preberete v prispevku.

Luka Porenta

Pomembni čebelarji - Danes si v prispevku lahko preberete o Luku Porenti.

Trije pomembni možje čebelarstva

Svetovni dan čebel – Trije veliki možje čebelarstva so predstavljeni v prispevku kustosinje Čebelarskega muzeja.

  • Rože vsepovsod

Rože vsepovsod

Muzejska ustvarjalnica – Nova muzejska ustvarjalnica, v kateri si boste lahko izdelali čudovite trajne cvetice.

Razstava Honey Talks

Razstava –  Ob praznovanju svetovnega dneva čebel na vrtu Galerije Šivčeve hiše v sodelovanju s Stripburgerjem predstavljamo razstavo stripov.

Krema z medom za nego obraza

Muzejska ustvarjalnica – Primerna je za vse tipe kože, še posebej za težavno, razdraženo, utrujeno in vneto kožo, potrebno vlage.

Arhiv preteklih dogodkov in novic

Informacije za obiskovalce

Linhartov trg 1
4240 Radovljica

04 53 20 522 (recepcija)

04 53 20 520 (najave skupin)

mro@mro.si

Kustodinja:

Verena Štekar-Vidic
(04 53 20 526, 04 53 20 520; verena.vidic@mro.si)

Odpiralni čas

*Za ogled celotne tabele podrsaj desno.

Mesec Dan v tednu Odpiralni čas
Januar–februar Torek–petek 8.00–15.00
Marec–junij Torek–sobota 10.00–16.00
Julij–avgust Torek–nedelja 10.00–18.00
September–december Torek–sobota 10.00–16.00

Odpiralni čas med prazniki

Dan v letu Odpiralni čas
8. februar, 1. in 2. maj, 25. junij, 15. avgust, 31. oktober 10.00–18.00
2. januar, 12. april, 27. april, 26. december 10.00–16.00
Zaprto: 1. januar, 1. november, 25. december

Vstopnina

Obiskovalci Vstopnina (Čebelarski muzej) Vstopnina (Čebelarski in Mestni muzej)
Otroci 2,00 € 3,00 €
Odrasli 5,00 € 6,00 €
Upokojenci 3,50 € 4,00 €
Družine 10,00 € 12,00 €

Prost vstop za predstavnike ranljivih skupin in njihove spremljevalce, člane Slovenskega muzejskega društva, ICOM-a, Društva restavratorjev Slovenije, člane čebelarskih krožkov in novinarje.

Najave skupin

Za vodene oglede razstav je potrebna vnaprejšnja najava. Najave sprejemamo na e-naslov mro@mro.si ali na telefonsko številko 04 53 20 520. Vstopnina po ceniku. Za vodstvo je potrebno doplačilo.

Dostop

Čebelarski muzej se nahaja v Radovljiški graščini v starem mestnem jedru Radovljice. Blizu Radovljiške graščine, ki stoji na Linhartovem trgu, je javno parkirišče, kjer lahko pustite svoj avto.

Glavna avtobusna postaja je od graščine oddaljena 500 metrov, ravno toliko tudi železniška postaja. Radovljica je preko javnega prevoza dobro povezana z Ljubljano, Kranjem in Bledom.

Dostopnost

Čebelarski muzej se nahaja v prvem nadstropju Radovljiške graščine. Dostop gibalno oviranim je omogočen z dvigalom.