Minulo leto smo meseca novembra ob obletnici smrti Avgusta Bukovca (1878–1965), v Čebelarskem muzeju Radovljica pripravili občasno razstavo – manjšo muzejsko intervencijo, posvečeno temu izjemnemu čebelarju, uredniku in pobudniku prvega čebelarskega muzeja na Slovenskem.
Bukovec, rojen v Radovljici in delujoč v Ljubljani, je bil ena ključnih osebnosti slovenskega organiziranega čebelarstva prve polovice 20. stoletja. Že leta 1895 je začel čebelariti ter kmalu prepoznal pomen ohranjanja čebelarske dediščine, zlasti poslikanih panjskih končnic.
Leta 1925 je predlagal ustanovitev čebelarskega muzeja in mu namenil lastno zbirko panjskih končnic, čebelarskega orodja, rokopisov in fotografij. Njegova zapuščina danes predstavlja temelj muzejske zbirke.
Kot tajnik Slovenskega čebelarskega društva in dolgoletni urednik revije Slovenski čebelar je pomembno prispeval k organiziranosti slovenskih čebelarjev, razvoju strokovne terminologije ter uveljavitvi nadzora kakovosti medu.
Razstava je osvetlila njegovo vizijo, delo in trajen vpliv na razvoj slovenskega čebelarstva ter ohranjanje njegove kulturne dediščine.
“Mi se moramo dvigniti iz lastne moči.” – Avgust Bukovec
