Zgodbe iz depoja, Tovarna Gorenjka in monografija Tovarne v vrtincu podob

V duhu akcije Naprej v preteklost, ki jo vodi Skupnost muzejev Slovenije, letos izpostavljamo zgodbo, ki na poseben način povezuje dediščino s sodobnostjo – preko zgodbe Tovarne Gorenjka do Festivala čokolade v Radovljici, ki je zrasel v največji čokoladni dogodek pri nas.

To povezavo med preteklostjo in sedanjostjo dopolnjuje tudi monografija Tovarne v vrtincu podob, ki osvetljuje razvoj najpomembnejših podjetij radovljiške občine. Od začetkov Tvornice čokolade Zavrtanik do Tovarne Gorenjka. V monografiji ima Gorenjka kot ena najbolj prepoznavnih slovenskih sladkih dediščin posebno mesto in je predstavljena kot del širše industrijske dediščine, ki danes dobiva novo življenje v sodobnih oblikah, kot je Festival čokolade v Radovljici.

Zgodba Gorenjke se začne leta 1922, ko je Adolf Zavrtanik v Dobrilovi hiši v Lescah zagnal proizvodnjo čokolade. Podjetje je poimenoval Tvornica čokolade Adolf Zavrtanik. Iz skromnih začetkov, v majhni delavnici in z veliko iznajdljivosti, je postopoma zrasla tovarna, ki je postavila temelje sodobni proizvodnji čokolade na Slovenskem. Tvornica čokolade je imela izrazito družinski značaj, ki je poleg družinskih članov zaposlovala dva do tri zunanje pomočnike. V tovarni so izdelali tudi do 52 ton čokolade na leto. Zavrtanik je s poudarkom na kakovostnih surovinah in lastnih recepturah ustvaril izdelke, ki so hitro pridobili zaupanje kupcev. Med kupci so posebej sloveli mlečna, lešnikova, gianduja čokolada in čokoladni bomboni. Edini v Jugoslaviji so imeli licenco izdelovanja čokoladnih bombonov z lešnikovo pasto, t.i. gianduiottov. V stavbi tovarne so imeli lastno trgovino, čokolado pa prodajali še na sejmih in v drugih trgovinah. Med kupci je bila tudi kraljeva družina Karađorđevićev, ki se je v prodajalni v Lescah pogosto ustavila, kadar je letovala na Bledu. Tudi podoba Gorenjkinih čokolad je imela vedno svoj značaj od motivov Blejskega jezera in nageljnov na zgodnjih ovitkih do ikonične ilustracije deklice z avbo, ki jo je v osemdesetih letih 20. stoletja ustvaril mojster stripa Miki Muster in še danes ostaja del prepoznavne podobe blagovne znamke.

Kljub zahtevnim zgodovinskim prelomnicam – od vojne do nacionalizacije – se je proizvodnja ohranila in po letu 1948 nadaljevala pod imenom Gorenjka. V desetletjih razvoja je podjetje postalo osrednji proizvajalec čokolade v Sloveniji ter pomemben del gospodarske in kulturne podobe prostora.

Zgodba Gorenjke ni le zgodba o tovarni, temveč o ljudeh, znanju in vztrajnosti. Je zgodba o okusu, ki povezuje generacije, in o dediščini, ki še danes živi, tako v izdelkih kot v spominih.

📖 Več o tej in drugih industrijskih zgodbah lahko odkrijete v monografiji Tovarne v vrtincu podob.

Monografija je na voljo za nakup na recepciji Čebelarskega muzeja. V času Festivala čokolade pa jo bo moč kupiti po posebni, znižani ceni (-50%). 

📖 Tovarne v vrtincu podob

Monografija Tovarne v vrtincu podob prinaša poglobljen vpogled v industrijsko dediščino radovljiške občine skozi zgodbe devetih pomembnih tovarn (od Tovarne vijakov Plamen in UKO Kropa, Iskre v Lipnici, Almiri, Tovarne Veriga Lesce, do Sukna v Zapužah in Elana) med njimi tudi Tovarna Gorenjka, o kateri je članek z naslovom Gorenjka – čokolada »polna vsega dobrega«, prispevala Katja Kreutz Praprotnik. Na presečišču gospodarske in družbene zgodovine monografija razkriva razvoj industrije – od manjših družinskih pobud do večjih proizvodnih sistemov, ki so zaznamovali prostor in ljudi.

Posebno vrednost knjigi dajejo umetniške fotografije Adija Finka in Ivana Pipana, ki ujemajo življenje v tovarnah in ohranjajo spomin na delavski vsakdan, znanje in skupnost. Obenem knjiga odpira tudi pogled na prelomne spremembe ob osamosvojitvi Slovenije in vpliv globalizacije, ki je številne tovarne preoblikovala ali zaustavila.

Gre za pomembno delo, ki ne beleži le zgodovine industrije, temveč tudi identiteto prostora – dediščino, ki je oblikovala način življenja, delo in kulturo ter še danes ostaja zapisana v spominih, ljudeh in okolju.