Krema z medom za nego obraza (OD)

Pomladni veter, prvi močnejši sončni žarki in precejšnje temperaturne spremembe vplivajo na našo kožo, predvsem na obrazu, kjer je tudi najbolj izpostavljena. Pomagate si lahko s preprosto, a nadvse učinkovito medeno kremo, ki si jo pripravite sami. Kako? Recept je za vas pripravila Mihaela Pichler Radanov, avtorica knjige Babičina kozmetika. Seveda bomo med sestavinami našli tudi čebelji proizvod – med.

Medena krema je primerna za vse tipe kože, še posebej za težavno, razdraženo, utrujeno in vneto kožo, potrebno vlage. Kremo uporabljate za nočno nego, ker je eterično olje limone fototoksično, kar pomeni, da ga ne smemo uporabljati, če kožo potem izpostavimo soncu. Medena krema je čudovita nočna krema, ki bo s svojimi aktivnimi sestavinami čez noč vaši koži povrnila lesk, sočasno jo bo globinsko navlažila, napela ter pozdravila manjša vnetja.

Če imate normalno kožo, naredite 50 ml kreme, kar bo zadoščalo za enotedensko nego. Če imate težave z aknami ali mastno kožo oziroma je vaša koža poškodovana, uporabljajte to kremo en mesec vsak dan zapored.

Rožmarinov poparek: pripravite sami tako, da vzamete 5 jedilnih žlic posušenega rožmarina in ga prelijete z 2 dl vrele vode. Pokrito pustite, da se ohladi. Hladno precedite in uporabite.

Lanolin: izločajo lojnice domačih ovc in ga pridobivajo s stiskanjem oziroma centrifugo ovčje volne. Je vosek in ne maščoba. Uporabljamo ga za zdravljenje poškodovane kože, odprtih ran in kožnih bolezni. Kožo gladi in vlaži. Vsebuje hidroksilne kisline alfa (AHA) in veliko vitamina D3. Lanolin lahko kupite v lekarnah. Obstaja tudi rastlinski lanolin, če ne želite uporabljati živalskega.

Karitejevo maslo: deluje protivnetno, zdravi brazgotine, strije, ekcem, opekline, lišaje, manjše rane, suho in razdraženo kožo ter pomaga pri revmatizmu in razbolelih mišicah. Pozitivno učinkuje na starajočo se in suho kožo. Deluje vlažilno, saj nase veže vlago iz zraka. V kožo se vpija hitro in ne pušča mastnih madežev. Vsebuje veliko vitamina E, nekaj vitamina A in fitohranila, ki pomagajo pri regeneraciji celic, kapilarni cirkulaciji in celjenju ran. Faktor zaščite pred soncem (faktor SPF) ima med 3 in 4.

Kokosovo maslo: je bogato z vitamini A, B in E. Kožo pomlajuje, vlaži, globinsko zdravi, gladi in mehča. Pomaga pri regeneriranju celic in kapilarni cirkulaciji, zato dobro učinkuje na starajočo se in občutljivo kožo.

Stehtajte vse potrebne sestavine in jih dodajte v kozarec.

Lanolin in karitejevo (kokosovo) maslo, vsako v svojem lončku, predhodno stopite v vodni kopeli. Vodno kopel pripravite tako, da v večjo stekleno posodo vlijete toplo vodo iz pipe (temperatura vode ne sme presegati 30 stopinj C).

V to kopel postavite stekleno posodo, v katero ste stehtali lanolin oziroma karitejevo maslo. Tako se bosta počasi zmehčala in stopila, ne da bi ju pri tem poškodovali s prekomerno temperaturo.

Vzemite mešalnik za penjenje kapučina in temeljito premešajte sestavine. Mešate tako dolgo, da dobite strukturo, podobno majonezi.

Takrat kremo prelijte v steklen lonček, ga zaprite in postavite v hladilnik. Pustite stati čez noč. Naslednji dan je krema primerna za uporabo.

Kot je vidno iz recepta, v tej kremi ni dodanih konzervansov in emulgatorjev, zato ima kratek rok uporabe in jo je treba narediti vsak teden znova. Hranite jo v hladilniku in uporabite v enem tednu.

Če je ne porabite v enem tednu, ostanek zavrzite. Res je, da bo na pogled enaka kot prej. Ne morete pričakovati, da se bo v enem tednu na kremi nabrala plesen in da bodo v njej vidne sledi bakterij in glivic – vendar verjemite – te se bodo v 7 dneh od izdelave nabrale v vaši kremi in jo naredile neuporabno. Če ji želite podaljšati rok uporabe, ji dodajte konzervans.

Osebno se konzervansom raje izognem. Če želim kreme z daljšim rokom uporabe, posežem za anhidridnimi kremami, v katerih ni vode. Če si zaželim takšne – hidridne –, kot je medna krema, izdelana po zgornjem receptu, v kateri je nekaj dodane vode, jih izdelujem le za tedensko uporabo. Redna izdelava manjše količine kreme mi omogoča, da sestavine kreme prilagajam spreminjajočim se zahtevam kože in vsak teden izdelam nekoliko drugačno kremo.

Takšna krema, pri izdelavi katere ne uporabimo konzervansov in emulgatorjev, poleg kratkega roka uporabnosti prinaša tudi drugačen način uporabe. Čeprav krema vsebuje vodo, je te za prijeten nanos in dobro vpojnost premalo. Zato moramo vodo dodati na kožo, preden se namažemo s kremo. Torej, kremo nanesemo na dobro navlaženo kožo

Prilagojen zato, ker v izvirnem receptu uporabimo 20 % vode, 20 % čebeljega voska in 60 % maščobe. Pri tej kremi je vosek nadomeščen z lanolinom. Zmotno je namreč mnenje, da je vosek (v našem primeru lanolin) emulgator. Vosek in lanolin nista emulgatorja – torej ne združujeta vode in olja. Oba imata to sposobnost, da lahko zadržita nekaj vode, kar nam omogoča, da v našo kremo »natlačimo« majhno količino tekočine, ne da bi se ta pozneje ločila od maščob.

Saj veste, če v en kozarec nalijete malo olja in malo vode, bo olje vedno plavalo na vodi. Če olje in vodo temeljito premešate, bo za kratek čas nastala mešanica mlečne barve. Tisti trenutek, ko se bo vrtinec mešanja ustavil, se bo olje ločilo od vode in v kozarcu bomo imeli ponovno le olje, ki plava na vodi. To se dogaja zaradi površinske napetosti, ki ne dovoljuje, da bi se olje in voda mešala. Če želimo maščobe in vodo zmešati v kremo, jim moramo preprečiti, da bi se znova ločila.

Združevanje maščob in vode nam omogočajo emulgatorji. Če se jim želimo pri izdelavi kozmetike izogniti, se moramo zateči k starem Galenovemu receptu in se zadovoljiti z manjšo količino vode v naši kremi ter z dejstvom, da bomo morali kožo pred nanosom kreme vedno navlažiti tako, da ji omogočimo lažje in hitrejše vpijanje.