Ob svetovnem dnevu čebel vas vabimo v Čebelarski muzej na 1. Strgarjev simpozij s predavanji na temo Trgovina s kranjsko čebelo, v petek, 20. maja 2022, s pričetkom ob 10. uri.
Ob tem pomembnem dnevu pripravljamo niz različnih drugih dogodkov.
Trgovina s kranjsko čebelo
Intenzivnemu razvoju čebelarstva na Kranjskem v 18. stoletju je zaradi uveljavitve veliko cenejšega sladkorja sledilo pojemanje. Čebelarstvo se je ponovno razmahnilo z razvojem trgovine s kranjskimi čebelami v drugi polovici 19. stoletja. Zaradi njenih pozitivnih lastnosti so kranjske čebele od 19. in sredine 20. stoletja prodajali in pošiljali po celem svetu, največ so jih slovenski čebelarji razpošiljali po Evropi in tudi na vse celine sveta: v različne države Severne in Južne Amerike, v Južno Afriko, Avstralijo in na Novo Zelandijo, vse do Rusije, Indije in Japonske.
Glavni razlogi velikega povpraševanja tujih čebelarjev po kranjski čebeli so bile njene odlične lastnosti. Trgovina s čebelami se je razvila tudi zaradi uspešnega predstavljanja kranjske čebele na številnih čebelarskih sejmih in razstavah doma in po svetu. K velikemu povpraševanju je doprinesla še živahna strokovna publicistična dejavnost v različnih knjigah in časopisih. Razmah trgovine s čebelami je povzročil opazne spremembe v takratnem čebelarjenju, saj so čebelarji kmalu spoznali, da je prodaja živih čebel za izvoz donosnejša kot pridelava čebeljih pridelkov.
Pionir nove dobe trgovanja s čebelami je bil Emil Rothschütz (1836–1909) iz gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Poleg njega se je trgovine lotilo še veliko drugih čebelarjev. Najbolj znana med njimi sta Mihael Ambrožič (1846–1904) iz Mojstrane in Jan Strgar (1881–1955) iz Bitenj pri Bohinjski Bistrici, ki je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike razdalje, njegove čebele so tako potovale prav po vsem svetu. Njegovo sodelovanje s številnimi pomembnimi svetovnimi strokovnjaki in znanstvenimi ustanovami je še dodatno prispevalo k uveljavitvi kranjske čebele v svetu. Njegova korespondenca s kupci priča o njegovi zanesljivi in pošteni trgovini, ki je po potekala po vsem svetu in jo delno hranimo v Čebelarskem muzeju.
Kakšni so bili razlogi za takšen razmah trgovanja, ki jo ponesel na vse konce sveta, kaj je to pomenilo za njeno vzrejo nekoč in s kakšnimi izzivi se soočajo slovenski čebelarji pri vzreji matic kranjske čebele danes v primerjavi z nekoč bomo osvetlili na 1. Strgarjevem simpoziju v Čebelarskem muzeju. Poskušali bomo izvedeti več, zakaj je kranjska čebela do zdaj edina, ki se jo je tako množično izvažalo po vsem svetu, da jo še do danes ni presegel noben drug proizvod.
Program simpozija
Uvod
Čebelarska zveza Slovenije, »Svetovni dan čebel«
Dr. Petra Bole, Muzeji radovljiške občine, »Simpoziju na pot«
Predstavitve
Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, »Prvi kranjski trgovski čebelnjak na Gradu Podsmreka pri Višnji gori. Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz«
Petra Peunik Okorn, Zavod Prijetno domače Ivančna Gorica, »Hiša kranjske čebele«
Mag. Tita Porenta, Muzeji radovljiške občine, »Mihael Ambrožič (1846-1904), slovenski čebelar, trgovec s čebelami, inovator: “Jaz nočem imeti kake goljufije na vesti!”
Mišo Serajnik, Čebelarsko društvo Bohinj, »Družinsko drevo Jana Strgarja«
Doc. dr. Petra Bole, Muzeji radovljiške občine, »Jan Strgar in trgovina s kranjsko čebelo«
Izr. prof. Janko Božič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, »Izmenjava čebelarske prakse med Slovenci in Američani na prehodu iz 19. v 20. stoletje«
Izr. prof. dr. Jordan Berginc, Fakulteta za dizajn, Studio podjetništva, Center za kreativnost, »Ustvarjanje blagovne znamke čebele včeraj, danes in jutri s pomočjo sodobnih tehnologij«
Verena Štekar Vidic, Muzeji radovljiške občine, »Čebelarski muzej Radovljica«
Spremljevalni program
Galerija Šivčeva hiša, ob 14. uri, odprtje razstave ČEBELA VČERAJ | DANES | JUTRI dijakov Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica. Plakati so nastali po obisku Čebelarskega muzeja. Ogled muzeja je dijakom služil kot navdih in razmislek o čebelah nekoč, danes in jutri.
Čebelarski muzej, razstava JKH identity | PK_022, kolekcijo oblačil avtorice Julie Kaje Hrovat s trajnostnim pristopom je navdihnila muzejska zbirka poslikanih panjskih končnic. V vzorcih se prepletajo motivi: boj za hlače, babji mlin, hudič brusi babi jezik, lovčev pogreb in kozlovska oprega, ki vleče voz s hudičem.
Mladinska knjiga – Knjigarna in papirnica Konzorcij (Slovenska cesta 29, Ljubljana), ob 18. uri, predstavitev knjige Svet opraševalcev, avtorjev dr. Petre Bole, Ivana Esenka in dr. Andreja Šaleharja.
Knjiga Svet opraševalcev slikovito predstavlja zanimiv in raznolik svet opraševalcev ter razlaga medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami, ki jih ti oprašujejo. V sodobnem času se zanimanje za čebele povečuje, ne samo zaradi njihovega pomena pri opraševanju rastlin, temveč tudi zaradi vse večjega zavedanja o njihovi ogroženosti. Vendar opraševalke niso samo medonosne čebele, nepogrešljive so tudi druge žuželke: čmrlji, čebele samotarke, metulji in naključni obiskovalci cvetov: tudi o teh v tej knjigi in na prav posebnem pogovoru z avtorji, ki ga bo vodila Tadeja Zupan-Ph Red. Več o projektu Svet opraševalcev.
Prijazno vabljeni!
