Zlata bera je kotiček v pedagoški sobi Čebelarskega muzeja, kjer periodično predstavljamo bisere stalne zbirke otroških in mladinskih ilustracij. V Šivčevi hiši hranimo izvirne knjižne ilustracije slovenskih ilustratork in ilustratorjev, nastale za knjige iz domače in tuje literarne zakladnice. V okviru Zlate bere izpostavljamo izbrane originale, predstavljamo njihove avtorice in avtorje ter javnosti odpiramo pogled v široko in raznoliko umetniško področje, na katerem Slovenci dosegamo izjemne dosežke. Zlata bera ni zgolj podoba z napisno tablo, temveč izhodišče za popularizacijo dragocenega in pogosto prezrtega medija ter pomemben prispevek k večji prepoznavnosti slovenske ilustracije in njenih ustvarjalk in ustvarjalcev.
Roža Piščanec, Kdo je napravil Vidku srajčico, mešane tehnike; nesign. nedat. 30×25 cm; inv. št. GŠH 239.
Ilustracija zgodbe
Kdo je napravil Vidku srajčico
Fran Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico, Zlata slikanica, MK Ljubljana, 1979
Roža Piščanec, slovenska akademska slikarka in ilustratorka (1923 – 2006) je bila rojena v Lovrencu na Dravskem polju. Odraščala je v okolju, ki se je v letih najhujše gospodarske krize borilo zgolj za preživetje. Končala je trgovsko šolo v Mariboru, kot mladinska aktivistka pa je odšla v partizane. Po vojni je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in leta 1950 zaključila študij slikarstva. Dve leti kasneje je končala slikarsko specialko pri Slavku Pengovu. Po študiju je kot likovna pedagoginja poučevala na nekaterih osnovnih šolah v Ljubljani, nato pa na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, kjer je bila zaposlena do upokojitve leta 1973.
Slikala je predvsem krajine in figuralne kompozicije, največkrat v tehnikah olja in akvarela. Širši javnosti je bila poznana predvsem po ilustracijah pravljic, učbenikov in periodičnega tiska za otroke in mladino. Njene ilustracije so s prepoznavnim osebnostnim slogom ter ob vplivih sodobnih umetniških tokov to zvrst povzdignile na vrhunsko raven. Ilustracije Rože Piščanec v knjigi Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico so postale pomemben del zakladnice slovenske kulturne ustvarjalnosti. Slikanica je doživela številne ponatise doma in v tujini ter prejela vrsto nagrad.
Z ilustracijami je obogatila številna knjižna dela: med njimi Belokranjske pesmice Boža Račiča, Zgodbe o zmešnjavah Hansa Fallade, Povestice o punčki Maji Bogomira Magajne, rusko pravljico Trije medvedi ter knjige Hišnikov dan, Beli konjič in S helikopterjem k stricu Tintinu Branke Jurca. Ilustrirala je tudi Medenjakovo hišico Františka Hrubina, Pikapolonico, Naše živali Franceta Bevka, Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič, Janko in Metka bratov Grimm ter Kam potuje cesta Valerije Skrinjar-Tvrzove.
S svojimi ilustracijami je vrsto let opremljala reviji Ciciban in Pionir. Po upokojitvi se je posvečala predvsem akvarelom in risbam ter ustvarjala vse do svoje smrti leta 2006 v Ljubljani.
