Zadnjih nekaj let tretji petek v novembru z dogodkom Čebelica Medka povezuje obeležujemo dan slovenske hrane, običajno smo pripravili slovenski zajtrk za sodelujočo skupino otrok. Letos to žal ni mogoče, zato smo se odločili za drugačen korak. Posvetili se bomo nekaterim sestavinam zajtrka in z njimi pripravili preprost ter zelo okusen jabolčni drobljenec.

Prazna vreča ne stoji pokonci, pravi star pregovor, in po slovenskem zajtrku bomo zagotovo dovolj okrepčani, da se bomo lahko lotili vsakodnevnih nalog. Sestavljajo ga mleko, kruh, maslo, med in jabolko.

Maslo: je naravno živilo, najpogosteje proizvedeno iz sladke smetane iz kravjega mleka. Vsebuje veliko pomembnih snovi, npr. ima vitamine A, D, E in K, minerale selen, cink in jod, antioksidante … Največ hranil ima surovo maslo. Izdelovati so ga najverjetneje začeli ob uvedbi živinoreje, omenja ga že Stara zaveza. V antiki so ga uporabljali za zdravljenje, v srednjem veku začnejo z njim trgovati. Največ hranil ima surovo maslo. Je zelo kalorična hrana, zato ga je treba uživati zmerno.

ZANIMIVOST: Če udarjeno mesto (npr. buško na glavi) namažemo s hladnim ali zmrznjenim maslom, se bomo izognili podplutbi.

Mleko: je najpopolnejša naravna hrana, saj vsebuje vse snovi, ki jih novorojenček potrebuje za preživetje. Na trgu najdemo največ kravjega mleka. Mleko vsebuje ugodna hranila za izgradnjo kosti in preprečevanje osteoporoze. Probiotični mlečni izdelki uravnavajo prebavo in krepijo imunski sistem.

Jabolko: eden najpogostejših sadežev, ki naj bi ga za zdravje praviloma uživali vsak dan. Saj veste, jabolko na dan odžene zdravnika stran J Jabolko je bogato z vlakninami, kar ugodno vpliva na našo prebavo, poleg tega naj bi redno uživanje preprečevalo raka na debelem črevesju, raka prostate in pljučnega raka. Snovi v jabolčni lupini naj bi pri podganah vplivale na porast mišic in zmanjšanje telesne teže.

ZANIMIVOST: prej omenjeni pregovor izvira iz Walesa (Združeno kraljestvo).

Med: Za naš Čebelarski muzej najpomembnejšo sestavino zajtrka smo prihranili za konec. Med je čebelji pridelek, ki ga čebele naredijo iz rastlinskega nektarja ali mane, ki jo proizvedejo listne uši (npr. smrekov kapar). Odvisno od rastline, kjer je bil nektar/mana nabrana, ločimo različne vrste medu: smrekov, lipov, ajdov, cvetlični, gozdni, akacijev, kostanjev … In po tem se loči tudi njegova sestava. Med sestavljajo ogljikovi hidrat, vitamini, minerali, aminokisline, encimi, protibakterijske snovi … V preteklosti je bil uporabljan predvsem kot sladilo ali zdravilo, ki je bilo zelo cenjeno in je imelo visoko vrednost. Danes njegova raba ni tako redka, najdemo ga v različnih jedeh, kozmetičnih pripravkih, prehranskih dodatkih, zdravilih in danes bo obogatil naše zajtrke ter sladico.

ZANIMIVOSTI: Ena čebela v svojem življenju pridela 1/12 čajne žličke medu.

Za en kilogram medu morajo čebele obiskati 4 milijone cvetov in preleteti štiri dolžine ekvatorja.

Viri:

Wikipedija, spletna enciklopedija, gesla: maslo, mleko, jabolka, 19. 11. 2020.

https://www.worldbeeday.org/si/ali-ste-vedeli/72-spoznajte-cebele.html, 19. 11. 2020

Slike:  MRO, Unsplash, Mihaela Pichler Radanov

JABOLČNI DROBLJENEC Z MEDOM

TESTO

  • 300 g moke

  • 130 g mletih orehov (ali mandljev ali lešnikov)

  • polovica pecilnega praška

  • 150 g sladkorja

  • ¼ čajne žličke soli

  • 1 čajna žlička cimeta

  • 225 g masla (sobne temperature)

  • 1 jajce

  • 1 čajna žlička vaniljevega izvlečka (ali vaniljev sladkor)

NADEV

  • 1 kg naribanih jabolk

  • 4–5 jedilnih žlic medu

  • 3–4 jedilne žlice drobtin

  • 1 čajna žlička cimeta

Zmešamo suhe sestavine, nato jim dodamo še jajce, maslo, ter vaniljev izvleček. Vse skupaj temeljito pregnetemo. Končna zmes mora biti drobljiva. Če je preveč vlažna, dodamo še malo moke. Malo več kot polovico testa/drobljenca nadrobimo na pekač, zaščiten s papirjem za peko oz. namaščen z maslom. (Premer pekača 25–30 cm.) Nežno potlačimo.

Naribanim jabolkom dodamo med, drobtine in cimet, dobro premešamo. Zmes enakomerno razporedimo na drobljenec v pekaču, nato nanjo nadrobimo preostalo testo.

Pečemo na 180 °C, približno 45–50 minut, da se zlatorjavo zapeče. Postreženo na krožniku lahko prelijemo še z žličko medu.

Pa dober tek in ostanimo zdravi!

Delite to muzejsko ustvarjalnico