»Mate kej za pusta hrusta?«
Pokop pusta v Predtrgu. Pustne dni smo imeli pri nas maškare, na pepelnico pa pogreb “pusta”. Spored se je vršil, kakor je bilo naznanjeno v mrtvaškem listu, in sicer takole: Ob polpetih se je vzdignil iz hiše žalosti skozi Predtrg mimo graščinskega vrta po radovljiškem trgu proti župnišču in pod mestem skozi radovljiške katakombe v Dol in tam bil izročen materi zemlji, ali bolje rečeno otrokom, da so ga raztrgali. Pri tem sprevodu je nesel deček svetilko brez luči in šip, za njim fant z velikim vencem iz smerečja, potem štirje nosači, ki so nosili pusta, in zadaj tri maškare, ki so žalovale in jokale. Seveda tudi harmonik ni manjkalo. Vir: Gorenjec, 28. 3. 1903 (Vir: DAR)
Foto: Ivan Pipan, Pust v šoli, 1986
Tako je bilo pred nekaj več kot sto leti. V tem času se je praznovanje pusta zelo spremenilo, le malo krajev po Sloveniji še ohranja nekdanje šege in navade. Tudi v naši občini so se navade precej spremenile. Radovljica prireja pustni sprevod, ki se ga se udeležijo različne bolj ali manj sodobne maske. Nekatere predstavljajo junake iz sveta filmov in risank, najdejo se tudi bolj izvirne, doma izdelane maske, ki izstopajo po domiselnosti. Ne manjkajo niti skupinske maske. Nekaj časa so bile zelo priljubljene maske na temo panjskih končnic, kjer so bili zelo dejavni tudi Predtržani. Še »šac« so kopali. Vendar o tem »Kako so Predtržani šac kopali« kdaj drugič. V Begunjah imajo v pustnem času zanimivo tradicijo vlečenja ploha. Ta tema si bo zagotovo zaslužila samostojno objavo, ko se bo spet zgodila, saj je zaradi ohranjanja običajev gotovo zanimiva za širšo javnost. Pustovanja prirejajo še v okoliških krajih, šolah in vrtcih, a so drugačna kot v preteklosti. Ponekod po vaseh še vedno zasledimo otroške maske, ki po hišah nabirajo darove s pomočjo znanega stavka: »Mate kej za pusta hrusta?« A tudi ta navada počasi zamira.
Mestni muzej Radovljica hrani nekaj fotografskega materiala na temo pustovanja v Radovljici in okolici, ki je sodobnejše in sega najdlje v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Zato bi bili zelo veseli, če kdo hrani maske, fotografije ali ima spomine na pustovanja v preteklosti, da se nam oglasi. Veseli bomo vsakršnih informacij.
Katja Praprotnik, kustosinja Mestnega muzeja
