Med odkopavanjem brežine ob gradnji ceste iz Krope na Jamnik, nedaleč od izvira potoka Kroparica, so delavci 30. maja 1953 naleteli na staro zidovje, ki je bilo zasuto z več zemeljskimi plazovi. Po navodilih odbornikov Kovaškega muzeja in ravnatelja Tehniškega muzeja Slovenije prof. Franja Baša so delavci začeli z odkrivanjem arheoloških ostankov. Izkopavanje je odkrilo peč za taljenje železove rude starejšega tipa, ki je bila nedvomno vredna, da se ohrani kot zgodovinski tehniški spomenik. Poimenovali so jo Slovenska peč ob predpostavki, da gre za starejši tip talilne peči. Opuščena je bila, ko je v 15. stoletju nižje v dolini nastalo stalno železarsko naselje. Izkopavanje je bilo zaključeno 15. julija 1953. Zaradi odkritja tega tehničnega spomenika je Okrajni občinski odbor Radovljica jeseni 1953 premestil načrtovano traso ceste. Naslednje leto je bila najdba zaščitena z zavarovalno stavbo in 3. oktobra 1954 v okviru prireditev prvega mednarodnega muzejskega tedna po drugi svetovni vojni v nekdanji državi Jugoslaviji slovesno predana javnosti.

Ob 70. obletnici odkritja Slovenske peči v Kropi smo Muzeji radovljiške občine in Kulturno društvo Kropa 3. marca 2023 pripravili simpozij, ki je potekal v veliki dvorani Kulturnega doma v Kropi. Namen strokovnega srečanja z vabljenimi predavatelji štirih programskih sklopov je bil spodbuditi strokovno javnost k raziskovanju in vrednotenju arheoloških ostankov Slovenske peči in začetkov razvoja železarskih naselij na Slovenskem na prehodu v novi vek.

Od leta 1954, ko sta Franjo Baš in Ciril Rekar v knjigi Slovenska peč. Vodnik po zgodovinskem plavžu v Dnu nad Kropo vsak v svoji razpravi strnila in soočila takratne ugotovitve, o tem pomembnem materialnem dokazu razvoja železarstva iz časa oblikovanja stalnih železarskih naselij na Slovenskem ni bilo temeljitejše strokovne razprave. S simpozijem, na katerem so sodelovali strokovnjaki s področij geologije, rudarstva, metalurgije, arheologije in zgodovine, konservatorske stroke ter šolstva, je bil tako storjen korak k večjemu javnemu prepoznavanju pomena tega tehniškega spomenika. Nova tematska številka Vigenjca obsega deset strokovnih prispevkov avtorjev, ki so z referati sodelovali tudi na simpoziju.