Nikolaj Mašukov priznani umetnik iz Sibirije, ki že več kot dve desetletji živi v Ljubnem na Gorenjskem, se tokrat predstavlja v Galeriji Šivčeva hiša z zanimivimi umetniškimi deli. Čarobna otvoritev je bila v včeraj, prostora za vse obiskovalce v naši galeriji pa skoraj premalo. Hvala, da ste bili z nami!
Nikolaj Mašukov je bil rojen leta 1956 v sibirski vasi Bik blizu Krasnojarska, kjer je najprej dokončal Šolo za slikarstvo, nato pa še visokošolski študij na akademiji, smer kiparstvo (1983–1988). V Moskvo se je preselil leta 1989 in že naslednje leto postal član Zveze ruskih umetnikov. Čeprav je bilo težišče njegove študija na kiparstvu, deluje kot svobodni umetnik na dveh področjih, slikarstvu in kiparstvu. Že v Krasnojarsku je z mladostno sproščenostjo pričel raziskovalno posegati po modernističnih likovnih spoznanjih, jih uspešno nadgrajevati in uveljavljati na samostojnih kot tudi na skupinskih razstavah s povsem nekonvencionalno, predvsem abstraktno in konceptualistično tematiko. V ustvarjalnem opusu se posveča figuralni podobi, ki jo v svojem avtentičnem likovnem jeziku postavlja v sfero fizičnega in metafizičnega ter simbolnega in metaforičnega razumevanja. Umetnikova ustvarjalnost je pogosto prepletena z mislimi in idejami iz filozofije, zgodovine, mitologije in religije. Prikazuje nevidni svet nezavednega, potovanja v duhovni svet. Leta 1994 se je Nikolaj Mašukov preselil v Slovenijo in se s svojsko ustvarjalnostjo kmalu uveljavil tudi na našem likovnem prizorišču.
Tokratna razstava v Galeriji Šivčeva hiša nosi naslov Severni veter.
Ob razstavi Severni veter v Galeriji Šivčeva hiša pa je izšla tudi njegova zanimiva knjiga z istoimenskim naslovom.
Nekaj besed o severnem vetru Nikolaja Mašukova iz uvoda njegove knjige: »S sivega neba vse od obzorja teče reka mrzlega vetra. Njegovo ledeno dihanje ožge obraz, prebode telo in dušo. Premikajoča se praznina kot nevidni tornado neizprosno prekrije ves svet. To veličastno nekaj rani in zdravi, plaši in hkrati mami v brezzvočno brezčasnost, tja, kjer se rojevajo zvezde. Vpij, s pijanim navdušenjem pojdi naproti strašni bolečini, naproti rojstvu in smrti. Vdihuj ledeni zrak mistične Hiperboreje, kopaj se v njenem mitu kakor v belini sonca. Veter bo napolnil srce z vinom absurdnih fantazij in iluzornih smislov, prisilil bo ustvarjalca, da gleda v noč, v to neskončno temo, in upa, da bo zagledal namig, iskro v svetu vprašanj. Pogumno se odloči in izberi, veter ti bo v pomoč, z vero stopi v brezno, tja, kjer vzkipeva ustvarjanje. Zvezdno testo je kakor glina z vodo prepojeno s smislom, kakor voljno žensko telo stoka v rokah sile. Dlani klatijo zvezde, prsti drobijo planete, v ognjeno beli barvi se poraja obris misli … Skozi bolečino vznikne nekaj, skozi čas raste večnost, nejasni skriti smisli so vloženi v to seme. Molitev za veter je krik ptice, ki je odletela v noč, pijano navdušenje od čudeža, obličje gline je svetlo v ognju.«
Vabljeni, da obiščete to magično razstavo in spoznate med drugim tudi nevidni svet energije, na prav posebnem mestu/točki v galeriji. Razstavo si lahko ogledate do 30. decembra 2023.
