Avtorica razstave: dr. Petra Bole

Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pravzaprav bi skoraj z gotovostjo lahko trdili, da na svetu težko najdemo deželo s tako bogato naravno in kulturno dediščino, tako vsestransko in raznoliko prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek posebnih hišic za čebele, imenovanih čebelnjaki, ki jih zdaj najdemo pravzaprav v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki imajo prav svojevrsten pomen, saj so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – to je kranjska čebela (Apis mellifera carnica), druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu, z odličnimi lastnostmi, kot so izjemna mirnost, krotkost, prilagodljivost, dobri donosi na pašah, odpornost proti boleznim, majhna poraba hrane čez zimo in buren spomladanski razvoj. Kranjska čebela je zaščitena z zakonom, kar pomeni, da je pri nas dovoljeno čebelarjenje izključno z njo.

Žive kranjske čebele so konec 18. in začetek 19. stoletja, zaradi izvrstnih lastnosti in velikega povpraševanja tujih čebelarjev, pospešeno izvažali po svetu. V tem času beležimo razcvet trgovanja s kranjskimi čebelami, ki so potovale prav na vse konce sveta, od Avstralije, Japonske, do Južne Amerike, Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami … včasih celo z zrakoplovom.

Izvirne poslikane panjske končnice, to je običajno sprednji ter pogosto snemljivi leseni del panja, zlasti pri panjih kranjičih, drugod kot pri nas niso poznane. Zbirka poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja obsega več kot 900 primerkov in je največja v Sloveniji – tako po številu kot po reprezentativnosti. Najznamenitejša je tista z motivom božjepotne Marije iz leta 1758, ki je najstarejša ohranjena poslikana panjska končnica.

Posebno mesto v zgodovini slovenskega čebelarstva ima Anton Janša, prvi čebelarski učitelj, katerega rojstni dan, 20. maj, je organizacija združenih narodov leta 2017 razglasila za svetovni dan čebel in mu v muzeju namenjamo svoj kotiček, poleg mnogih drugih pomembnih čebelarskih piscev.

Posebni panji, med njimi v preteklosti prav gotovo kranjič in od začetka 20. stoletja dalje Alberti-Žnideršičev panj, so tisti, ki so med nekaterimi drugimi značilni za naše čebelarjenje. Čebelarsko slovstvo, izjemni čebelarji, izvirno čebelarsko orodje, lectarstvo, medičarstvo … so dragocen del naše preteklosti, ki jo od leta 1959 ohranjamo v Čebelarskem muzeju – in jo z velikim ponosom predstavljamo na novi razstavi.

V letu 2020 smo se po 20 letih lotili projekta prenove prostorov muzeja in postavitve nove stalne razstave z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu smo sodelovali z mnogimi partnerji, institucijami in posamezniki, ki se zavedajo pomena naše čebelarske dediščine, in jim ni vseeno za kranjsko čebelo in prihodnost.

Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno. Sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami in predstavitvi novih vsebin čebelarske dediščine.

Razstava Živeti skupaj. O čebeli in človeku je v letu 2022 prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2021 in mednarodno nagrado GoingGreenGlobal.