»V spomin na trpljenje… Ko vojna vzame vse, a spomin ostane«
Nova stalna razstava v Muzeju talcev v Begunjah ob 80. obletnici osvoboditve zapora
Pretresljivo srečanje z zgodovino
V središču razstave je deset ohranjenih zaporniških celic, v katerih so še danes vidni napisi in risbe zapornikov na stenah – edinstven dokument tistega časa, ki obiskovalca neposredno sooči z občutki stiske, upanja in poguma pred smrtjo. Celice dopolnjujejo umetniške zvočne kulise, ki ustvarjajo atmosfero tihe prisotnosti. V hodniku pred celicami stoji skoraj 30 metrov dolga spominska stena, na kateri so zapisana imena vseh znanih žrtev begunjskega zapora – kot večen spomin in opomin, da se tisto, kar ni pozabljeno, ne more ponoviti.
Po hodniku se razstava nadaljuje s petimi vsebinskimi sklopi, ki so umeščeni v stranske prostore. Prikazujejo čas pred začetkom vojne in okupacijo, nacistične načrte za izgon Slovencev ter začetke raznarodovalne politike in represije. Predstavljeno je delovanje gestapovskega zapora v Begunjah, vsakdan zapornikov, razlogi za aretacije in strategije preživetja. Sklop Tragika in solidarnost odstira usode posameznikov, prenatrpanost celic, skrite znake podpore med zaporniki in pomoč lokalne skupnosti. V nadaljevanju je poudarjena nacistična represija z mučenjem, izrednimi sojenji in streljanjem talcev ter oblikovanje odporniškega gibanja. Zadnji tematski del obravnava osvoboditev zapora 4. maja 1945 in kasnejšo povojno rabo objekta kot zapora, šole narodne milice in psihiatrične bolnišnice.
Razstava se zaključi v prostoru, kjer se zgodovina sreča z umetnostjo in kjer tišina postane glas spomina. Prostor je namenjen predstavitvam umetnikov, ki so med drugo svetovno vojno ustvarjali kljub zaporom, taboriščem in ilegalnim razmeram. Umetnost je bila sredstvo upora, preživetja in tihega pričevanja. Posebna pozornost je namenjena slikarju Vladimirju Lakoviču, nekdanjemu zaporniku v Begunjah. Ena najbolj ganljivih podob razstave je njegova risba, ki jo je ustvaril v celici z zamaškom, pritrjeno na robec z žeblji iz čevljev, iztrganimi iz čevljev, in fiksiran s česnovim sokom.
Sredi prostora stoji umetniška instalacija srca, ki jo je posebej za razstavo ustvaril umetnik Nikolaj Mašukov. Srce, prebodeno z bolečino, simbolizira vse tisto, kar v tem prostoru ni bilo nikoli izrečeno – ljubezen, trpljenje, izgubo in upanje. Nad njim se razpira vitraž, skozi katerega v prostor vstopa svetloba, ki obiskovalcu daje občutek povezanosti z nečim višjim, z mirom in presežnim. Na koncu poti je prostor, kjer lahko obiskovalci zapišejo svoje misli, občutke in sporočila – sebi, preteklim generacijam ali prihodnosti.
Del razstave predstavlja tudi zgodovino grajskega kompleksa, kjer danes domuje Muzej talcev. Grad Katzenstein s cerkvijo sv. Urha je osrednji del starega jedra Begunj. V virih se prvič omenja v 15. stoletju. V 16. stoletju so ga prezidali plemiči Kacijanarji, v času katerih je grad s kapelo postal eno izmed protestantskih središč. Tu naj bi deloval tudi Jurij Dalmatin, ki je slovenskemu narodu zapustil prvi prevod Biblije.
Leta 1601 je protireformacijska komisija pod vodstvom škofa Bonaventure grajsko kapelo uničila. V 18. stoletju je grad prešel v roke rodbine Lamberg in dobil današnjo podobo. Leta 1875 so v njem uredili žensko kaznilnico, ki so jo vodile redovnice. Med obema vojnama je Jože Plečnik v parku zasnoval kapelico sv. Jožefa in senčnico. Med drugo svetovno vojno je grad služil kot gestapovski zapor, v katerem je bilo usmrčenih več kot 840 ljudi – mnoge kar v grajskem parku, kjer danes stoji spominsko grobišče. Po osvoboditvi so v njem znova uredili zapor, kasneje pa šolo narodne milice in psihiatrično bolnišnico. Leta 1960 je bil v nekdanjih celicah odprt Muzej talcev, ki danes deluje v okviru Muzejev radovljiške občine kot prostor spomina in opomina.
Skupni projekt, skupni spomin
Razstava je rezultat širokega sodelovanja. Zaradi zahtevne tematike in obsežnega gradiva je bila pripravljena v sodelovanju s strokovnjaki iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (mag. Nataša Robežnik, dr. Monika Kokalj Kočevar), Gorenjskega muzeja (Jana Babšek, dr. Marija Kos), Gornjesavskega muzeja Jesenice (Aljaž Pogačnik, Dr. Marko Mugerli, Daša Čopi) ter mnogimi drugimi sodelujočimi, ki so s strokovnostjo, izkušnjami in predanostjo prispevali k nastanku razstave.
Projekt so podprli Občina Radovljica, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zveza borcev za vrednote NOB Radovljica. Iskrena zahvala gre tudi številnim posameznikom, ki so prispevali spomine, gradivo, osebna pričevanja in podporo.
KOLOFON RAZSTAVE:
Naslov razstave: »V spomin na trpljenje … Ko vojna vzame vse, a spomin ostane«, nova stalna razstava v Muzeju talcev v Begunjah | Ustanova: Muzeji radovljiške občine, za MRO: dr. Petra Bole, direktorica | Vodenje projekta in idejna zasnova: dr. Petra Bole | Kustosa: Katja Kreutz Praprotnik, Boštjan Soklič | Dokumentacija: mag. Tita Porenta | Transkripcije: Nadja Gartner Lenac | Oblikovanje razstave: v sodelovanju s Sanja Jurca Avci, Tomaž Budkovič, Zavod TRANS | Grafično oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja | Lektoriranje: Tončka Stanonik | Prevodi: Adele Gray, Alkemist, prevajalske storitve, d. o. O. | Restavratorska dela: ARTALT, Anže Bizjak, s. p. | Priprava filma: Marko Jelovšek, Studio Zenit | Umetniška inštalacija: Nikolaj Mašukov | Zvočne kulise: Boštjan Soklič, Jure Krajnik, Blaž Trček | Filmi in video gradivo: RTV Slovenija, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Anže Habjan | Izvedba in montaža razstavne opreme: Prepri, d. o. o., Rsn Media, d. o. o. | Tehnična pomoč: Brane Hrovat | Prenova napisov v celicah (2008–2010): Verena Štekar – Vidic, arhitekt Marijan Rafael Loboda, restavrator Drago Bac, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Restavratorski center Republike Slovenije | Zgodovinski arhiv, Enota Kranj | V sodelovanju z: Gornjesavski muzej Jesenice, Gorenjski muzej Kranj, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Radovljica, Založba Sophia ter posamezniki, ki so prispevali gradivo, predmete in spomine | © Muzeji radovljiške občine, 4. maj 2025
Za dodatne informacije smo vam vedno na voljo. Z veseljem vam odgovorimo!