Velika maketa v velikosti 3 x 5 metrov prikazuje Kropo v 19. stoletju: stavbni fond z značilnimi fužinarskimi hišami v osrednjem delu nekdanjega trškega naselja, cerkvi sv. Lenarta in Matere Božje ter hiše nekdanjih rudarjev in oglarjev na obrobju naselja.

Prikazane so lokacije nekdanjih železarskih in kovaških obratov: Spodnja in Zgornja fužina ter žebljarske kovačnice – vigenjci, umeščeni ob umetno zgrajene vodne kanale (rake) ob potoku Kroparica.

Maketa prikazuje pridobivanje železa za kovanje žebljev v Kropi v 19. stoletju, ko so starejše oblike  talilnih peči na volka (slovenska peč) nadomestile večje peči, ob njih pa so bile zgrajene čistilne peči (presnovke) za predelavo surovega železa (grodlja) v kovno železo. Fužina je združevala talilno peč (plavž), težko kladivo (balos ali norec) na vodni pogon in dve vodni kolesi, ki sta poganjali težko kladivo in mehove. Maketo je ob odprtju muzeja leta 1952 izdelal kroparski tesar Anton Ažman.

Dioramo vigenjca Vice je leta 1936 dala izdelati prva Žebljarska zadruga v Kropi in Kamni Gorici za muzej kroparske zgodovine, ki so ga v Kropi načrtovali že pred drugo svetovno vojno. Diorama je delo dunajskega kiparja Ferdinanda Schwarza. Prikazuje delo v žebljarski kovačnici: kovače in kovačice za nakovali na kovaških panjovih, ki so razvrščeni okrog kovaških ognjišč (ješ). Na zunanji strani vigenjca so prikazani vodni kanali (rake) in vodno kolo, ki je poganjalo meh za dovajanje sape na kovaška ognjišča.

Kovaški muzej hrani štiri table z vzorci žebljev iz druge polovice 19. stoletja, ki so bile namenjene predstavitvi prodajnega programa žebljev. Na tablah so stavbni žeblji z dvokrilnimi in okroglimi glavami, primerka železniških žebljev ter program podkovskih in čevljarskih žebljev, med katerimi so tudi kamelarji, podkovski žeblji za balkanski trg, in starejše izvedbe t. i. lovskih žebljev (planinčarjev) za težko planinsko obutev.

Vojaški gorniški čevlji, okovani z žeblji planinčarji in trikuni (strojni nadomestki za žeblje planinčarje), so donacija Hansruedija Wylerja iz Švice leta 2006. Kovaškemu muzeju jih je poklonil zaradi povezav med kroparskim žebljarstvom in čevljarsko industrijo v Švici v obdobju med letoma 1933 in 1955. Žeblji planinčarji so bili ročno kovani žeblji za okovanje robov pohodnega dela podplatov planinskih, vojaških in delovnih čevljev.