Joža Bertoncelj, najpomembnejši slovenski mojster sodobnega oblikovanja železa, je svojo pot začel v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi kot risar v delavnici za umetno kovaštvo (ustanovljeni l. 1937). Ta je pred in med drugo svetovno vojno sodelovala z arhitekti Plečnikove šole in s kovanimi izdelki opremila vrsto javnih stavb. Svoje prve načrte za obrtne umetnokovaške izdelke je zasnoval v t. i. narodnem slogu in po vzorih iz tuje literature.

V letu 1939 je Joža Bertoncelj obiskoval tečaj risanja pri arhitektu Francetu Tomažiču in po vojni prevzel mesto mojstra umetnokovaške delavnice v Tovarni vijakov in žebljev Plamen, naslednici predvojne zadruge. Veliko izdelkov te delavnice, zlasti značilnih kroparskih svečnikov, lestencev ipd., je bilo zasnovanih za prodajo v trgovini z izdelki domače in umetne obrti Dom v Ljubljani. Avtorji zasnov so bili poleg njega še poznejši arhitekt Marjan Gašperšič in diplomanti Šole za umetno kovinarstvo v Kropi.

Samostojnemu oblikovanju železa se je dokončno posvetil med delom na Metalurškem inštitutu v Ljubljani (1953–1955). V delavnici tega inštituta je leta 1954 skoval monumentalni skelet taboriščnika, ki je del spominske arene na območju nekdanjega delovnega taborišča na Ljubelju nad Tržičem, nastale po zasnovi arhitekta Borisa Kobeta. V tem obdobju je Joža Bertoncelj dobil status samostojnega oblikovalca in naziv mojstra. Član Društva oblikovalcev Slovenije je bil že vse od njegove ustanovitve leta 1951.

Po letu 1956 je koval najprej v Kamni Gorici in nazadnje v Kropi. Kakovostni vrh tega obdobja so kovane okenske mreže in plastike, zlasti kovani zmaji, maske in ovnove glave. Leta 1960 je po načrtih Borisa Kobeta za Zavod za ureditev stare Ljubljane izdelal štirinajst kovanih zmajev, ki so bili prvotno nameščeni ob svetilke na nabrežju Ljubljanice. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Münchnu leta 1974 je bil za umetniško kovanega Kristusa na križu nagrajen z zlato medaljo.

Leta 1975 je Joža Bertoncelj izbor svojih kovanih umetnin poklonil Kovaškemu muzeju, v katerem njegova dela sestavljajo posebno muzejsko zbirko.