Muzeji radovljiške občine – Kovaški muzej Kropa – in Kulturno društvo Kropa
Vas vljudno vabimo na predstavitev knjige dr. Jožice Škofic
Krajevni govor Krope
Knjiga je izšla pri Založbi ZRC v zbirki Linguistica et philologica, 2019.
Prireditev bo v petek, 18. junija 2021, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Kropi.
Prireditev bo potekala v skladu z navodili NIJZ.
Monografija je dialektološka predstavitev krajevnega govora Krope, ki je točka T202 Slovenskega lingvističnega atlasa. Delo je zgrajeno iz več poglavij: uvodnemu delu z zemljepisno-upravno in družbenozgodovinsko predstavitvijo Krope ter raziskovalnih metod in informantov sledi slovnični opis krajevnega govora. Na glasovni ravnini dajejo značilen slušni vtis kroparskemu govoru zlasti sprednji dolgi naglašeni samoglasniki in a-jevsko barvanje polglasnika ob uvularnem zvočniku /ʀ/ (za ta govor je značilno pogrkovanje) ter dejstvo, da govor ne pozna švapanja. Kroparski govor tudi v svojih oblikoslovnih značilnostih kaže,
da spada v gorenjsko narečje: polnopomenske besedne vrste so v monografiji opredeljene tako s svojim pomenom kot skladenjsko vlogo, slovnične besedne vrste pa predvsem s slovničnimi razmerji, ki se z njimi izražajo. Sinhroni predstavitvi pregibnostnih vzorcev samostalnika, pridevnika in glagola sledi še njihovo diahrono pojasnilo. Slovnični opis kroparskega krajevnega govora je ponazorjen z narečnimi besedili kroparskih informantov, monografijo pa zaokroža poglavje o
zapisu kroparskega krajevnega govora v literarnem delu.
Avtorica je slovenistka, diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1988 je kot dialektologinja zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je leta 2010 pridobila naziv znanstvena svetnica. Pedagoško deluje na Podiplomski šoli ZRC, od leta 2006 pa je tudi v dopolnilnem delovnem razmerju na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, kjer poučuje različne jezikoslovne predmete – leta 2019 bila tu izvoljena v naziv redna profesorica za slovenski jezik. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na geolingvistiko slovenskega (SLA), slovanskih (OLA) in evropskih (ALE) jezikov ter dialektologijo slovenskega jezika s posebnim poudarkom na gorenjskem narečju ter na raziskovanju narečne terminologije, zlasti izginjajočih strok, ter narečnem slovaropisju in narečnem imenoslovju. Piše strokovne in znanstvene članke ter nastopa na znanstvenih srečanjih doma in v tujini – več o njenem delu je napisanega TUKAJ.
