V Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici smo se lani spomladi razveselili desetih številk Cicibana iz let 1951, 1952, 1953 in 1954, ki nam jih je podaril Janez Fajfar z Bleda.
Ciciban je revija, ki jo poznajo številne generacije otrok, saj je kot mesečnik začela izhajati že leta 1945 pri založbi Mladinska knjiga. Ime je dobila po igrivem otroškem liku iz pesmi slovenskega pesnika Otona Zupančiča, ki jo najdemo tudi v priljubljeni zbirki z naslovom Mehurčki:
» Ciciban teče v zeleni dan;
ptičica znanka v goščavi
vsak dan lepo ga pozdravi:
»Ciciban, Ciciban, Ciciban,
Ciciban, dober dan.«
(Ciciban Cicifuj)
ali
»Cici – Cici – Ciciban!«
Čebelica prepeva, vse više poleteva,
za njo mi gleda Ciciban.
(Ciciban in čebela)
Kot je zapisno na spletni strani založbe, je Ciciban zasnovan kot leposlovna in poučna revija za otroke, osnovni namen revije pa je ponuditi dovolj kakovostnega gradiva otrokom, predvsem mlajšim šolarjem, za njihovo estetsko vzgojo na področju besedne, likovne in glasbene umetnosti.
Pri snovanju revije sodelujejo številni znani in uveljavljeni literarni, glasbeni in likovni umetniki.
Marlenka Stupica, Ciciban št. 1, 1952-53, Pastirica, naslovnica
Marlenka Stupica, Ciciban št. 4, 1952-53, Ljubo doma, naslovnica
Ker v Galeriji Šivčeva hiša že dobrih petinštirideset let sistematično in strokovno preučujemo slovensko ilustracijo, so nas v zgodnjih izvodih Cicibana pritegnila dela starejših ilustratorjev in ilustratork, ki jih srečujemo tudi v naši zbirki originalnih ilustracij. Med njimi so v ospredju t. i. pravljičarke, ki so s svojimi izvirnimi in kakovostnimi deli za otroke in mladino še danes v vrhu te likovne zvrsti tako pri nas kot tudi v svetu: Marlenka Stupica, Roža Piščanec, Ančka Gošnik Godec in Marjanca Jemec Božič, pozneje tudi Jelka Reichman. Slikarke so bile v zgodnjih petdesetih letih, po študiju in diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na začetku svoje umetniške poti. Poznejšo predanost ilustriranju že opazimo pri Marlenki Stupica, ki se sprva podpisuje še s svojim dekliškim priimkom Muk ali Muk Stupic. Zastopana je s številnimi barvnimi ali črno-belimi ilustracijami najrazličnejših leposlovnih in poučnih besedil kot tudi z bogatejšimi celostranskimi barvnimi naslovnicami.
Marlenka Stupica, Ciciban št. 6, 1953-54, Anton Polenec, Prve čebelice, str. 92, 93
Ančka Gošnik Godec, Ciciban št. 5, 1953-54, Ela Peroci, Popotniki, str. 69
V Cicibanih iz začetka petdesetih let srečamo nekaj ilustracij Rože, včasih Ruže, Piščanec, ki jo poznamo kot avtorico slik v znameniti knjigi Kdo je napravil Vidku srajčico, in Ančke Gošnik Godec za dve zgodbi Ele Peroci, ki je pozneje ilustrirala tudi priljubljeno knjigo Moj dežnik je lahko balon iste otroške in mladinske pisateljice.
Ančka Gošnik Godec, Ciciban št. 9, 1953-54, Ela Peroci, Zadnji dan, str. 138, 1
Roža Piščanec, Ciciban št. 7, 1953-54, H. Tone Černigoj, Nacek – pacek, str. 100, 101
Med ilustratorji, ki jih najdemo v omenjenih Cicibanih in tudi na stalni razstavi originalnih knjižnih ilustracij v Galeriji Šivčeva hiša, naj omenim še Iveta Šubica
Ive Šubic, Ciciban št. 8, 1951–52, Koroška narodna, Sonce sije, dežek gre, str. 113
Otroška revija Ciciban je v petinsedemdesetih letih izhajanja predstavila raznolike likovne svetove priznanih umetnikov in predvsem umetnic ter hkrati številnim otrokom prvič omogočila vstop v galerijo odlične slovenske ilustracije.
Barbara Boltar Soklič, kustosinja Galerije Šivčeva hiša
