Čebelarska dediščina je zapuščina preteklega časa in vse tisto, kar je v čebelarstvu aktualno zdaj in se prenaša v prihodnost. V Sloveniji čebelarstvo predstavlja naravno in kulturno dediščino. Naravna dediščina je npr. avtohtona kranjska čebela ali sivka. Stoletja je v okolju med Alpami in Jadranskim morjem povsem neodvisno od človeka pridobivala lastnosti, ki so med čebelarji zelo cenjene. Je neagresivna, delovna, donosna, odporna na podnebne razmere in še marsikaj. V 19. stoletju je prav zato postala zelo zaželena med čebelarji, zdaj pa je druga najbolj razširjena čebela v svetu.
Priprava satja v nekdanji satnišnici v Radovljici.
Kulturno dediščino čebelarstva predstavljajo rezultati čebelarjevega ustvarjanja. To so npr. za slovenske razmere prilagojeni tipični čebelnjaki, panji, orodje, naprave, knjige in priročniki, arhivsko gradivo, poslikane panjske končnice, literarno ustvarjanje. Poleg navedene materialne ali snovne dediščine čebelarstva, pa obstaja še pomemben segment nematerialne ali nesnovne dediščine. To so znanja (npr. vzreja čiste pasme kranjske čebele), veščine (izdelovanje panjev, orodja), prakse (čebelarjenje v različnih panjih), izročila (upoštevanje preizkušenih praks prednikov), ki jih imajo čebelarji, jih živijo, uporabljajo pri svojem delu, posredujejo drugim in prenašajo naslednjim generacijam. Naravna in kulturna oz. snovna in nesnovna dediščina čebelarstva so predmet obravnave Čebelarskega muzeja v Radovljici že več kot šestdeset let.
Čebelnjak Štefana Pesjaka pri vasi Vošče, 2020.
Na državnem nivoju Ministrstvo za kulturo vodi Register nesnovne dediščine v Sloveniji. V njem je trenutno vpisanih 89 enot te dediščine. S področja čebelarstva in z njim povezanimi dejavnostmi so to: Izdelava malih kruhkov in lesenih modelov, Lectarstvo, Poslikavanje panjskih končnic, Čebelarstvo, Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele in Apiterapija. Konec letošnjega marca bo Ministrstvo za kulturo slovensko čebelarstvo predlagalo tudi za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva.
Verena Štekar-Vidic, kustosinja Čebelarskega muzeja
Foto: fotodokumentacija Čebelarskega muzeja
Legendarni čebelar Ciril Jalen na pri vzrejanju matic na Plemenilni postaji Anton Janša, Završnica.
