Leto 2021 beleži veliko okroglih obletnic, ena med njimi je tudi 200-letnica drugega kongresa Svete alianse, ki se je od 10. januarja do 22. maja 1821 odvijala v Ljubljani.
Aliansa se je osnovala leta 1815, da bi branila evropsko ureditev po Napoleonovem porazu ter obvladala vsakršne revolucionarne poskuse in spremembe v posameznih državah. Podpisali so jo avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I. in pruski kralj Friderik Viljem III.
Poslikana panjska končnica, Trije kongresni cesarji, 1874, inv. št. ČM 1266 (ruski car Aleksander, avstrijski cesar Franc I., pruski kralj Friderik Viljem III.)
Foto: Miran Kambič
Ljubljanski kongres je bil eden največjih dogodkov 19. stoletja na slovenskih tleh. Precej mirno zakotno glavno mesto dežele Kranjske je za nekaj mesecev postalo pomembno evropsko diplomatsko središče. Število prebivalcev se je z 12.000 takrat povečalo s 630 gosti. Poleg ruskega, avstrijskega, neapeljskega in modenskega vladarja so bili to številni evropski diplomati (pa tudi iz ZDA), visoki častniki, dvorno osebje ter kuharji, slaščičarji, služabniki, kirurgi in celo lovski prijatelji. Njegova glavna zvezda je bil avstrijski zunanji minister Metternich. Politično je kongres z vojaškima posegoma uspel zajeziti dve revolucionarni vrenji na Apeninskem polotoku, ne pa tudi v Grčiji. Za provincialno Ljubljano je bil prava osvežitev – obnovile so se marsikatere stavbe in ceste, zaživela je v številnih prireditvah, ki so spremljale kongresno dogajanje. V spomin na véliko zborovanje ji je ostalo poimenovanje nekdanjega Kapucinskega v Kongresni trg, Ulica dveh cesarjev in paviljon Francu I. v Mestnem logu ter gostilna Pri ruskem carju za Bežigradom. Zelo živo je dogajanje ostalo tudi v ljudski zavesti. Slikar je voditelje Svete alianse še petdeset let pozneje upodobil na panjski končnici, literarno pa ga je na začetku 20. stoletja v romanu Izza kongresa ovekovečil pisatelj Ivan Tavčar.
Verena Štekar-Vidic, kustosinja Čebelarskega muzeja
