Glasbena pot Sophie Linhart: Po sledeh družine Antona Tomaža Linharta

Ime slovenskega misleca, razsvetljenca, dramatika, pesnika, začetnika modernega zgodovinopisja na Slovenskem, šolskega komisarja in visokega državnega uradnika, predvsem pa pred več kot 250 leti rojenega slavnega sina Radovljice, Antona Tomaža Linharta, v mestu srečamo skoraj na vsakem koraku: imamo Linhartovo dvorano, Linhartov trg, Hotel Linhart, Linhartov hram, po njem smo poimenovali osnovno šolo in knjižnico, celo Picerija Matiček nas spominja na njegovo bistroumno komedijo. Imamo tudi Mestni muzej, ki je zrasel iz skromne Linhartove sobe in zdaj obiskovalcem nudi sodobno stalno razstavo o Linhartu in njegovem času.

O Linhartu in njegovem delu se je že veliko pisalo in razpravljalo, medtem ko je o usodi njegove družine doslej ostalo znanega zelo malo. Vedeli smo kvečjemu to, da je po njegovi nenadni smrti vdova Jožefa prodala imetje v Ljubljani in se s hčerama preselila na Dunaj. Želja, da bi o usodi njegove družine izvedeli več, je v krogu sodelavk in sodelavcev Mestnega muzeja Radovljica tlela že dolgo, nikoli pa ni postala raziskovalna prioriteta.

Naposled me je dr. Miha Valant, takrat še študent, opozoril na oglas v časopisu Laibacher Zeitung z dne 26. maja 1831, v katerem je bilo objavljeno, da bo v Ljubljani na koncertu nastopila pevka Sophie Heuschober, rojena Linhart, častna članica Filharmonične družbe v Ljubljani in Združenja prijateljev glasbe na Dunaju. S to novico sva s kolegico Nadjo Gartner Lenac začeli raziskovati usodo Linhartovih hčera in njegove vdove, vendar delo sprva ni obrodilo prav veliko sadov. Naposled sva povpraševanje naslovili na arhiv Združenja prijateljev glasbe na Dunaju in zaprosili za informacije o njihovi članici Sophie Heuschober, rojeni Linhart. Da sporočilo ne bi bilo spregledano, sem ga napisala v nemškem jeziku. Po nekaj tednih, septembra 2017, je prispel odgovor – v slovenskem jeziku, na presenečenje vseh. Oglasil se je dr. Marko Motnik, takrat zaposlen v tej ustanovi. Povpraševanje je vzbudilo njegovo zanimanje, ponudil je svojo pomoč in bil pripravljen raziskovati. Tako se je začelo naše večletno raziskovalno sodelovanje in popotovanje, polno presenetljivih odkritij in zanimivih spoznanj, večkrat pa tudi razočaranj, ko se delčki iz življenja Linhartove družine nikakor niso pustili odkriti.

Decembra 2018 smo ob občinskem prazniku in rojstnem dnevu Antona Tomaža Linharta (11. december) v Radovljici priredili muzejsko-glasbeni večer z naslovom »Po sledeh Linhartove družine«. Na prireditvi nam je dr. Marko Motnik predstavil dotedanje arhivske najdbe in izsledke o življenju Linhartove družine. Dogodek, ki je vzbudil veliko zanimanja in obiskovalce spomnil, da narodna in kulturna dediščina ni le v okras, temveč tudi odgovornost, je porodil željo po objavi teh spoznanj. Iz sprva načrtovanega članka je po vsej prizadevnosti in vztrajnosti njenega avtorja “čez dolgih sedem let”, kot pravi pesem, pred nami knjiga, ki nas popelje v meščansko družbo bidermajerja, na koncertne in operne odre ter v glasbene salone nekdanje dunajske in ljubljanske elite. Študija ni le pomemben prispevek k poznavanju življenjskih okoliščin potomcev Antona Tomaža Linharta, temveč posega mnogo globlje v (glasbeni) svet 19. stoletja, tako v slovenskem kot evropskem merilu.

Katja Kreutz Praprotnik