V Čebelarskem muzeju vsako leto gostimo poslikane panjske končnice iz različnih slovenskih muzejev. Letos gostimo Pokrajinski muzej Celje. Skupna tematika poslikanih panjskih končnic je upodobitev žensk na profanih motivih.
Poslikane panjske končnice v zbirki Regionalna etnologija pokrajinskega muzeja Celje
Pokrajinski muzej Celje je bil ustanovljen leta 1882 in velja za drugi najstarejši muzej na Slovenskem. Muzejske zbirke so na ogled v razstaviščih Stara grofija in Knežji dvor. V zbirki Regionalna etnologija so predmeti po provenienci z območja današnje savinjske statistične regije. Ta se razprostira od Kamniško-Savinjskih Alp, Zgornje Savinjske doline, Šaleške doline, Spodnje Savinjske doline do Celjskega, Dravinjskega s Pohorjem in Kozjanskega ter Obsotelja.
Poslikane panjske končnice v zbirki Regionalna etnologija
Najstarejša med njimi je iz leta 1801, največ jih je iz druge polovice 19. stoletja, najmlajših pet je iz leta 1920. Na panjskih končnicah so upodobljeni sakralni in profani motivi. Med slednjimi je v celjski zbirki izjemen motiv trojnega umora v Lučah. Upodobljen je tragičen dogodek, ki se je zgodil 8. aprila 1884; Karel Čuvan je takrat s krampom pokončal gospodarja, njegovo ženo in svakinjo. Med profanimi motivi sicer posebno pozornost vzbujajo satirični motivi, na primer motiv hudiča, ki babi brusi jezik. Ni popolnoma jasno, ali ga brusi zato, da bo še ostrejši, ali za kazen, vendar ta motiv govori o strahu pred ostrim ženskim jezikom. To je eden tistih motivov, ki odražajo družbeno percepcijo žensk; te so (bile) zaradi odrezavosti, neprizanesljivosti in neposrednosti lahko izpostavljene kritiki in discipliniranju. Zabaven in zelo kompleksen je tudi motiv babjega mlina. Temelji na starejšem motivu pomlajevanja moških in žensk ter govori o družbeni percepciji staranja. Sodeč po upodobitvah na panjskih končnicah so bile na Slovenskem tega pomlajevalnega postopka deležne le ženske; v mlin so metali stare in grde, ven pa so prihajale mlade in lepe. Ženske so lahko bile deležne posmeha in kritike tudi zaradi izražanja spolne sle. O tem govori motiv boja za moške hlače in sicer različica, ko se ženske za hlače borijo med seboj, in ne z moškimi. Upodobljen je na kar sedmih »celjskih« panjskih končnicah. Interpretirati ga je mogoče kot boj neporočenih žensk za moža ali (zgolj) kot boj za spolnega partnerja, torej kot izraz ženske želje po spolnosti. Na obeh predstavljenih panjskih končnicah je moški brez hlač. Boj žensk za njegove hlače opazuje z zaskrbljenostjo, in ne z navdušenjem
Povzeto po besedilu Barbare Trnovec, Pokrajinski muzej Celje
