Razstava KeraMica, ki si jo do 12. 11. lahko ogledate v Galeriji Šivčeva hiša in s katero se Zlata Čop prvič predstavlja domači javnosti, prinaša izbrane umetniške izdelke iz njenega bogatega in raznolikega opusa keramičnih del. Avtorica, sicer doktorica veterine, se že skoraj dve desetletji posveča umetniškemu oblikovanju keramike. Na likovno pot so jo napotili notranji vzgibi, do ustvarjanja pa pristopa z otroško prvinskim veseljem, z veliko duhovno vnemo in z neizčrpno domišljijo.
Zlata Čop je kot ljubiteljska umetnica preizkušala različne likovne tehnike in se nazadnje odločila za ustvarjanje v glini. Ob praktičnem delu in poglobljenem študiju je odkrivala skrivnosti izbranega likovnega gradiva, njegove tehnološke posebnosti, različna agregatna stanja in raznolike kemične sestavine. Spoznanje, da je z gnetljivo voljno in mehko glineno maso mogoče doseči željeno skladje oblike, barve in vsebine, pa je dokončno določilo in učvrstilo njen ustvarjalni proces. Zlata Čop je mojstrica umetniškega oblikovanja keramike in ga suvereno obvlada v vseh fazah ustvarjalnega postopka, od izbire gline, oblikovanja/kiparjenja do toplotne obdelave gline. Svoje izdelke sicer nenehno bogati in dopolnjuje z novimi likovnimi in tehnološkimi elementi, vendar ob tem ohranja vse bistvene sestavine, ki so pri oblikah predmetov in njihovi dekoraciji s poslikavo ter vrezovanjem in glaziranjem, avtorsko najbolj prepoznavne.
Vir navdiha išče v naravi in keramični tradiciji. Človeška in živalska figura kot objekta upodabljanja spadata v domeno likovne umetnosti, raznoliko posodje pa izhaja iz načel umetnostne obrti. Njene nemara najboljše, vsekakor pa najznačilnejše, so upodobitve živali, predvsem rib in mačk. Zlata Čop jih opredmeti z likovnimi prvinami, ki so vsebinsko in oblikovno prepoznane kot njena osebna interpretacija pogosto univerzalnih, simboličnih in metaforičnih likov, znanih v upodobitvah že iz najzgodnejših zgodovinskih obdobij likovne umetnosti. Razumemo jih tudi kot intimno občuteno in v likovnem mediju izraženo sporočilo, ki gledalca nagovarja s svojo večplastno pomenskostjo. Predvsem pa so odraz avtoričine domišljije, njenega doživljanja, značaja in senzibilnosti v likovni vizualizaciji. Zanjo značilen je tudi smisel za humor, ki pri mačjem ciklusu pride še posebej do izraza. Komaj katero likovno delo iz našega spomina, skriva v sebi toliko sproščene neugnanosti in vitalnosti, trdoživosti, optimizma in prilagodljivosti vsemu živemu, kar jih obdaja, kot to velja za Zlatine mačke.
Likovna dela, pri katerih odkrivamo zmeraj novo podoživljanje motiva, so figurice tako imenovanih plavalcev in plavalk. Z njimi oblikovalki ne glede na njihovo realno velikost, saj dejansko sodijo med malo plastiko, uspe ustvariti vtis monumentalnosti in hkrati toplo intimnost. Gracilno in prefinjeno oblikovana ženska in moška telesa v kopalkah postavlja v medsebojna razmerja ali jih razvršča v skupine, v katerih se srečujejo na primer pri plavanju ali sončenju. Umešča jih torej v širšo pripoved ali na večje prizorišče, ki se po zaslugi figuric dobesedno razživi ali razigra. Zlati Čop pri tem uspe združiti in prikazati dvoje – vezi pripadnosti, ki obstajajo med liki, in način nastopanja, ki skupini da pridih reprezentativnosti. Kako so ji te keramične skulpture še posebej ljube, govori dejstvo, da jih je v velikem številu in v privlačnih kompozicijah umestila ob ribnik domačega vrta.
Zavezanost keramiki in samosvoj pristop do materije Zlata Čop izpričuje tudi pri snovanju glinenih posod. Raznolike skodele, skodelice, krožniki, vaze, pladnji in podobni predmeti so namenjeni praktični uporabi, zaradi pretanjenega skladja oblik, barv in vzorcev pa jih lahko dojemamo tudi kot upoštevanja vredne likovne stvaritve. Čeprav izhaja iz načel lončarske obrti, pa lončarsko vreteno uporablja le redko, posode raje oblikuje z rokami, počasi, pretehtano in v zelo majhnih serijah. Pri tem jo navdihujejo tradicionalni izdelki ljudske umetnosti in domače obrti, ki sta danes živi v marsikaterih kulturah, ki jih umetnica srečuje na svojih pogostih popotovanjih po svetu.
Iz teh osnov so zrasle tudi njene posode, ki imajo izrazit reprezentančni značaj. Izhajajo iz starih, večnih oblik in vzorcev, pa vendar delujejo sodobno. Občutek modernosti je avtorica dosegla z občuteno uporabo barvnih glazur, senzibilno linijsko obdelavo površine in reliefnimi posegi, s smislom za ritem in skladno razmerje med oblikami in barvami, s sproščeno igro črt z izbranimi toplim barvnim niansiranjem, ki asociira elementarnost gline.
Razstava kot celota in posamezna dela odsevajo likovni svet Zlate Čop, ki se nam zdi na prvi pogled lahko berljiv. Ko se avtorica začne poigravati s poimenovanjem lastnih stvaritev, nas ne želi popeljati le v lasten svet spoznanj in razmišljanj, temveč spodbuditi, da damo prosto pot tudi lastnim občutkom in domišljiji.
Barbara Boltar
