V četrtek, 22. septembra, bomo v Čebelarskem muzeju v Radovljici pred razstavljenim čebelnjakom gostili avtorico knjige Čevnice[1], gospo Aleksandro Zrelec. Pogovarjali se bomo o njenem dedu Rudolfu Galobu (1900 – 1986), med drugim tudi zaslužnemu koroškemu čebelarju, in predstavili bogato zbirko poslikanih panjskih končnic (čevnic) iz njegove zbirateljske zapuščine. Začetek ob 18. uri.
Rudolf Galob (prvotno Gallob) je bil koroški Slovenec, doma z Brnce pri Beljaku.
Dogajanje v času koroškega plebiscita po prvi svetovni vojni je vplivalo na to, da je maturiral na učiteljišču v Ljubljani. Leta 1921 je nastopil delo učitelja v Mežici. Priženil se je v Gutenbergerjevo družino, ki je tam posedovala valjčni mlin z malo elektrarno in trgovino. Na mežiški osnovni šoli je učiteljeval in ostal z njo aktivno povezan do leta 1969. Skrbel je tudi za napredek kmetijstva, predvsem sadjarstva, vrtnarstva, in bil vsestransko družbeno aktiven. Njegova ljubezen pa je bilo tudi čebelarstvo. Znanje je prinesel od doma. V Mežici je začel takoj po prihodu uvajati naprednejše AŽ-panje, poučeval in ozaveščal čebelarje, vzgajal čebelarski podmladek ter se angažirano spopadal s pršičavostjo pri čebelah ter poginom čebel zaradi onesnaženosti zraka. Do leta 1969 je bil predsednik Čebelarskega društva za Mežiško dolino.
Na prelomu prejšnjega stoletja, ko so čebelarji začeli množično opuščati panje kranjiče, je začel zbirati čevnice, kakor poslikanim panjskim konicam pravijo na Koroškem, ob tem pa še lesene in glinaste modelčke za krašenje voska, recepte za jedi in pripravke iz medu in voska za zdravljenje, življenjepise starih čebelarjev, ustvaril je bogato družinsko knjižnico.
V knjigi je prestavljeno njegovo življenje in širša družina, katere vezi so ostale trdne na obeh straneh Koroške in segajo tudi na Primorsko. Prava paša za oči pa je 130 čevnic iz njegove zbirke. Avtorica knjige jim je po temeljitem študiju literature, teoloških besedil, pravljic, legend, ljudskih pesmi in pregovorov dodala zgodbe, s katerimi nas nagovarjajo njihovi motivi, nabožni in posvetni. Nekateri so nam že znani, saj so bili razširjeni po vsej osrednji Sloveniji, drugi, kot npr. Sedem Švabov ali Kovač kuje ženski jezik ali Zakonski mož v kurniku pa so prav edinstveni. Zbirka lepo dopolnjuje paleto poslikanih panjskih končnic iz slovenskih muzejev ter dodatno bogati možnosti analize motivov in avtorstva poslikav.
[1] Aleksandra Zrelec, Čevnice: motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba, Maribor: Gallob, 2019
Prispevek je pripravila kustosinja Čebelarskega muzeja Verena Štekar-Vidic.
