Domov / Čebelarski muzej
Čebelarski muzej
Nova stalna razstava 2021
Živeti skupaj. O čebeli in človeku
Avtorica razstave: dr. Petra Bole
Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pravzaprav bi skoraj z gotovostjo lahko trdili, da na svetu težko najdemo deželo s tako bogato naravno in kulturno dediščino, tako vsestransko in raznoliko prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek posebnih hišic za čebele, imenovanih čebelnjaki, ki jih zdaj najdemo pravzaprav v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki imajo prav svojevrsten pomen, saj so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – to je kranjska čebela (Apis mellifera carnica), druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu, z odličnimi lastnostmi, kot so izjemna mirnost, krotkost, prilagodljivost, dobri donosi na pašah, odpornost proti boleznim, majhna poraba hrane čez zimo in buren spomladanski razvoj. Kranjska čebela je zaščitena z zakonom, kar pomeni, da je pri nas dovoljeno čebelarjenje izključno z njo.
Žive kranjske čebele so konec 18. in začetek 19. stoletja, zaradi izvrstnih lastnosti in velikega povpraševanja tujih čebelarjev, pospešeno izvažali po svetu. V tem času beležimo razcvet trgovanja s kranjskimi čebelami, ki so potovale prav na vse konce sveta, od Avstralije, Japonske, do Južne Amerike, Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami … včasih celo z zrakoplovom.
Izvirne poslikane panjske končnice, to je običajno sprednji ter pogosto snemljivi leseni del panja, zlasti pri panjih kranjičih, drugod kot pri nas niso poznane. Zbirka poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja obsega več kot 900 primerkov in je največja v Sloveniji – tako po številu kot po reprezentativnosti. Najznamenitejša je tista z motivom božjepotne Marije iz leta 1758, ki je najstarejša ohranjena poslikana panjska končnica.
Posebno mesto v zgodovini slovenskega čebelarstva ima Anton Janša, prvi čebelarski učitelj, katerega rojstni dan, 20. maj, je organizacija združenih narodov leta 2017 razglasila za svetovni dan čebel in mu v muzeju namenjamo svoj kotiček, poleg mnogih drugih pomembnih čebelarskih piscev.
Posebni panji, med njimi v preteklosti prav gotovo kranjič in od začetka 20. stoletja dalje Alberti-Žnideršičev panj, so tisti, ki so med nekaterimi drugimi značilni za naše čebelarjenje. Čebelarsko slovstvo, izjemni čebelarji, izvirno čebelarsko orodje, lectarstvo, medičarstvo … so dragocen del naše preteklosti, ki jo od leta 1959 ohranjamo v Čebelarskem muzeju – in jo z velikim ponosom predstavljamo na novi razstavi.
V letu 2020 smo se po 20 letih lotili projekta prenove prostorov muzeja in postavitve nove stalne razstave z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu smo sodelovali z mnogimi partnerji, institucijami in posamezniki, ki se zavedajo pomena naše čebelarske dediščine, in jim ni vseeno za kranjsko čebelo in prihodnost.
Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno. Sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami in predstavitvi novih vsebin čebelarske dediščine.
Razstava Živeti skupaj. O čebeli in človeku je v letu 2022 prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2021 in mednarodno nagrado GoingGreenGlobal.
Dobrodošli!
Veselimo se vašega obiska!
Čebelarski muzej_ sporočilo za javnost
Fotografija: Ivan Esenko
Preberite več o zgodovini muzeja ArhivSpoznajte tradicijo čebelarjenja na Slovenskem
Čebelarski muzej predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, edinstvene kulturne dediščine pri nas. Muzej pripoveduje o pomembnih osebnostih, ki so zaznamovale razvoj čebelarstva (med drugimi o Antonu Janši (1734–1773), začetniku sodobnega čebelarstva), prikazuje čebelarsko orodje in tehnike, daje vpogled v tipična čebelja bivališča, govori o pomenu in simboliki čebel ter seznanja z bogato čebelarsko literaturo.Največje bogastvo muzeja je obsežna zbirka panjskih končnic – poslikanih prednjih stranic panjev kranjičev. Panjske končnice so značilne samo za Slovenijo in so resnična posebnost slovenske ljudske kulture.
Del stalne razstave je posvečen življenju kranjske čebele ali kranjske sivke (Apis mellifera carnica), slovenske avtohtone vrste čebel, ki je del slovenske naravne dediščine. Čebeljo družino kranjske sivke si lahko ogledate tudi od blizu v opazovalnem panju od meseca maja do oktobra.
V muzeju so prikazane tudi številne obrti, ki so se razvile ob čebelarstvu, na primer svečarstvo in lectarstvo (izdelovanje medenih kruhkov).
Čebelarski muzej v Radovljici je edini čebelarski muzej v Sloveniji, ki je za izvajanje javne službe na področju kulturne dediščine čebelarstva pridobil pooblastilo Vlade Republike Slovenije.
Poslikane panjske končnice
Zbirka zajema primerke od najstarejše znane panjske končnice iz 18. stoletja do zatona te ljudske umetnosti na začetku 20. stoletja.
Motivika panjskih končnic je različna, od nabožne vsebine s podobami svetnikov in njihovih zgodb, do posvetnih prizorov iz zgodovine in vsakdanjega življenja. Na razstavi je najstarejša poslikana panjska končnica Božjepotna Marija iz leta 1758.
Panji in panjska oprema
Zbirka predstavlja slovenska in tuja čebelja bivališča od začetkov domačega čebelarjenja do modernih tipov čebeljih panjev. Mednje sodijo pleteni koši iz šibja ali slame, leseni panji iz desk (kranjiči) in figuralni panji.
Razstavljeni so posamezni deli panjev in njihova oprema ter najbolj tipični čebelji panji, ob katerih je mogoče slediti njihovemu razvoju, uporabi in poreklu.
Čebelarsko orodje
Zbirka čebelarskega orodja in naprav je obsežna in izbrano predstavljena. Na razstavi so ročno orodje, stroji in naprave, ki jih pri svojem delu uporablja čebelar, njegova zaščitna oblačila in transportna sredstva.
Zbirka vključuje številne predmete, ki pričajo o delu čebelarja, na primer vrše in prestrezala za lovljenje čebeljih rojev, žlice za njihovo ogrebanje, trotolovce za osamitev trotov, pitalnike, matičnice, točila za med, stiskalnice za satje, pipe in kadila, razne nože in grebljice za spodrezovanje satov idr.
Čebelarji, čebelarska združenja in insignije
Bogata zbirka insignij, s katerimi čebelarji izkazujejo pripadnost čebelarski stroki in njenim združenjem, in predmetov, povezanih s priznanji za njihove dosežke, dejanja in dela.
To so razne medalje, odlikovanja in značke, grbi, prapori in zastave, nagrade, priznanja, plakete, diplome, spominski predmeti, arhivsko in dokumentarno gradivo ter osebni predmeti čebelarjev.
Čebelarstvo v umetnosti
Zbirka zajema umetniška dela, povezana s čebelarskimi motivi, in predmete uporabne umetnosti. Na stalni razstavi so na ogled umetniške slike (Peter Žmitek, Janševa domačija na Breznici, Maksim Gaspari, Čebelar) in umetniški figuralni panji (Peter Jovanovič, Figuralni panj čebelarja).
Čebelji pridelki in njihova uporaba
Zbirko sestavljajo čebelji pridelki, kot so med, propolis, cvetni prah, medeno vino in žganje, predmeti, uporabljeni v apiterapiji. Med drugim so na ogled pripomočki in izdelki, ki so povezani s čebeljimi pridelki.
Znameniti predmeti Čebelarskega muzeja
Dogodki in novice Čebelarskega muzeja
Trgovina s kranjsko čebelo
Nova knjiga
Pustne maske danes dobrodošle!
Danes pustne maske brezplačno v muzej!
Kulturni dan
Pridite, veseli vas bomo!
Povabilo k oddaji ponudb za prodajo rabljenega vozila
Povabilo k oddaji ponudb
39. Slovenski knjižni sejem
Knjige Čebelarskega muzeja na sejmu
Informacije za obiskovalce
Linhartov trg 1
4240 Radovljica
04 53 20 522 (recepcija)
040 645 283 ali 04 53 20 522 (najave skupin)
mro@mro.si
Kustodinja:
Kristina Seljak
( 04 53 20 526; kristina.seljak@mro.si)
Odpiralni čas
*Za ogled celotne tabele podrsaj desno.
Mesec | Dan v tednu | Odpiralni čas |
---|---|---|
januar–december | torek–nedelja | 10.00–18.00 |
Odpiralni čas med prazniki
Vstopnina
Obiskovalci | Vstopnina (Čebelarski muzej) | Vstopnina (Čebelarski muzej in Mestni muzej) |
---|---|---|
Otroci (do 18. leta + dijaki) | 5,00 € | 6,00 € |
Odrasli | 8,00 € | 10,00 € |
Družine (2 odrasla + otroci) | 16,00 € | 18,00 € |
Upokojenci, študenti | 6,00 € | 8,00 € |
Celoletna družinska vstopnica za vse muzeje | 50,00 € |
---|
Vodenje za najavljene skupine (nad 10 in do 25 oseb). Vodenje se zaračuna poleg vstopnine na skupino. Za šolske skupine je vodenje brezplačno.
vodenje v Čebelarskem muzeju, Mestnem muzeju, Šivčevi hiši, Kovaškem muzeju, vigenjcu Vice, Muzeju talcev | v slovenskem jeziku:
25 € na skupino |
vodenje v Čebelarskem muzeju, Mestnem muzeju, Šivčevi hiši, Kovaškem muzeju, vigenjcu Vice, Muzeju talcev | v angleškem jeziku po predhodnem dogovoru:
35 € na skupino |
DARILNI BON: vodenje po muzejskih zbirkah s kustosom, vodenje po Čebelarskem muzeju s čebelarjem | v slovenskem jeziku po predhodnem dogovoru:
50,00 € na skupino |
Prost vstop
člani čebelarskih krožkov
invalidi, ranljive skupine in njihovi spremljevalci (posamezniki)
brezposelni
novinarji
turistični vodniki
člani Slovenskega muzejskega društva (SMD)
člani ICOM, ICOMOS
alumni UL (študenti)
Člani Čebelarske zveze Slovenije imajo 50 % popust pri vstopnini.
Najave skupin
Za vodene oglede razstav je potrebna vnaprejšnja najava. Najave sprejemamo na e-naslov mro@mro.si ali na telefonsko številko 04 53 20 528 ali 04 53 20 522. Vstopnina po ceniku, ki velja od 1. januarja 2023.
Dostop
Čebelarski muzej se nahaja v Radovljiški graščini v starem mestnem jedru Radovljice. Blizu Radovljiške graščine, ki stoji na Linhartovem trgu, je javno parkirišče, kjer lahko pustite svoj avto.
Glavna avtobusna postaja je od graščine oddaljena 500 metrov, ravno toliko tudi železniška postaja. Radovljica je preko javnega prevoza dobro povezana z Ljubljano, Kranjem in Bledom.
Dostopnost
Čebelarski muzej se nahaja v prvem nadstropju Radovljiške graščine. Dostop gibalno oviranim je omogočen z dvigalom.