Za Kropo in njeno današnjo prepoznavnost kot kovaškega kraja je bila velikega pomena uvedba umetnega kovaštva v proizvodni program Kovinarske zadruge Plamen, predhodnice Tovarne vijakov Plamen Kropa. Umetnokovaška delavnica (ust. 1937) je že v nekaj letih vzpostavila podlage za razvoj te dejavnosti v Kropi z uvajanjem izobraževanja (zadruga je imela lastno strokovno šolo za ključavničarje in umetne kovače) in povezavami s širšim slovenskim prostorom, zlasti z arhitekti Plečnikove šole.
Za kroparsko umetno kovaštvo so bila v oblikovnem pogledu odločilna petdeseta leta 20. stoletja. Mnogo izdelkov je nastalo po zamislih Joža Bertonclja, še več pa na novo, po zamislih diplomanta Šole za umetno obrt v Ljubljani in poznejšega arhitekta Marjana Gašperšiča, in mladih kovačev, izučenih na Šoli za umetno kovinarstvo v Kropi med letoma 1951–1954. Šola je imela dva oddelka, umetnokovaškega in graversko-cizelerskega, na njej pa se je izšolala generacija umetnih kovačev, graverjev in cizelerjev, ki je postala kadrovski temelj leta 1956 ustanovljenemu podjetju UKO (Umetnokovaška obrt) Kropa.
V 60. in 70. letih 20. stoletja so med značilnimi kroparskimi umetnokovaškimi izdelki še vedno prevladovali manjši uporabni predmeti, od kovanih izdelkov svečniki, pepelniki, stenske in namizne svetilke, opirala za knjige, pa tudi reprezentativnejši lestenci (npr. lestenec v brunarici protokolarnega središča Brdo pri Kranju, lestenec v dvorani kulturnega doma v Kropi). Kroparski izdelki so postali del opreme slovenskih domov. Pomembno vlogo pri tem je imelo specializirano trgovsko podjetje za prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti DOM v Ljubljani.
Manj znani področji umetnostnega oblikovanja kovinskih izdelkov v Kropi sta graverstvo in cizelerstvo. Kratko obdobje po osamosvojitvi delavnice UKO so še nadaljevali začrtan program izdelave kakovostnih graverskih in cizelerskih izdelkov. Izdelovali so razne izdelke uporabne umetnosti iz bakra in medenine: okrasne krožnike, vaze, cvetlične lonce, pladnje, namizne luči, šatulje z intarzijo.
Zbirka nastaja za potrebe načrtovane stalne razstave o življenju v Kropi v 20. stoletju in bo na ogled po prenovi Klinarjeve hiše.
