Muzejska ustvarjalnica: Kam bomo dali pirhe?

Pletarstvo je zelo stara obrt, saj so se pleteni izdelki včasih uporabljali za veliko stvari, danes jih imamo večinoma bolj za okras. Pleteni koši, košare, celo vozovi so bili ustvarjeni iz različnih materialov (vrba, leska, slama …), po letu 1907 so na Slovenskem spodbujali vrbogojstvo (nasadi šibja za pletenje). Prva šola pletenja je bila v Ljubljani ustanovljena že leta 1894/5. V Radovljici je bila državna pletarska šola ustanovljena leta 1908 v Radovljiški graščini, strokovni in praktični del je poučeval mojster Leon Patik s Češke. lzučeni pletarji so postali pomočniki z redno mezdo. Delali so po naročilih trgovin in drugih podjetij. V delavnici je bilo zaposlenih tudi do 50 pletarjev, ki so bili večinoma iz okoliških vasi. Iz nekaterih družin so hodili na delo v pletarno tudi po trije.

Po ukinitvi radovljiške šole leta 1935 je samostojno obrtno delavnico ustanovila mojstrica Marica Dernič iz Radovljice, ki je nadaljevala obrtno dejavnost šole, od katere je prevzela vso opremo in orodje. Zaposlila je 5 pletarjev, drugi pa so se vključili v druge poklice (največ jih je odšlo v tovarno v Tržič, drugi pa med tesarje in zidarje). V delavnici so izdelovali potovalne kovčke, košare za perilo, cekarje, zibke, otroške vozičke, različne košarice in črne košare za kmete. Še pred letom 1970 je Derničeva zaprla delavnico in tako je prenehala tudi pletarska obrt v Radovljici. Ostali so le še nekateri posamezni mojstri, ki tradicijo pletarstva ohranjajo v svojem prostem času. Eden izmed zadnjih v naši občini je Radovljičan Marjan Golmajer (po domače Katež), ki je še nedavno delil svoje znanje pletarstva.

Viri in literatura:

Katalog Pletarstvo na Slovenskem

Fototeka in arhiv Mestnega muzeja Radovljica

Pred vrati so že velikonočni prazniki in malo bomo obudili tradicijo obrti pletarstva, zato bomo sami spletli košarico iz papirja, v katero lahko položimo tudi pirhe.

Pripravimo si naslednje materiale.

Na karton obrišemo dva enaka kroga (pomagamo si s skledico ali krožnikom) za dno košarice. Kartona z lepilom zlepimo skupaj. Nato vzamemo časopisni papir in ga po dolgem narežemo na približno 3-5 centimetrov široke trakove.

Vsak trak na robu začnemo poševno zvijati v droben tulec, pomagamo si s čopičem ali palčko za ražnjiče. Zadnji vogal namažemo z lepilom in zvijemo do konca. Pripravimo približno 10 tulcev (premer košarice 15 cm, višina 5 cm) in jih pustimo, da se posušijo.

Medtem pripravimo obod košare. Polovičke paličic zapičimo ob robu kartona približno dva centimetra narazen, vsako paličico posebej utrdimo z lepilom iz pištole za vroče lepljenje. Počakamo nekaj minut, da se posuši. Nato začnemo s prepletanjem, enkrat gremo s papirnatim tulcem pred paličico in nato za njo, tako ponavljamo okoli in okoli. Ko nam zmanjka tulca, novega preprosto vtaknemo v zadnjega (prej dodamo malo lepila) in nadaljujemo pletenje. Ko dosežemo željeno višino, tulec zataknemo za paličico in ga prilepimo, da se ne razplete.

Preplet nežno pritisnemo navzdol in skrajšamo lesene palčke. Notranjost premažemo z lepilom in nanj nanesemo krpice časopisnega papirja, da oblečemo stene in dno košarice. Nekoliko počakamo, da se lepilo posuši, nato pripravimo čopič in barvo (mi smo izbrali rjavo, zelo lepe so tudi rumene ali oranžne košarice) in celoten izdelek prebarvamo. Barve nanašamo nerazredčene z vodo, da prekrijejo tisk na papirju.

Posušimo in vanje nasujemo pirhe, lahko tudi čokoladne, če jih le ne bo prehitro zmanjkalo 🙂

Vesele praznike.

Comments are closed.