Zgodovina fužinarstva
Nekdanji ustroj železarskega naselja je predstavljen z veliko maketo Krope iz druge polovice 19. stoletja. Dokumenti orisujejo zgodovinske osnove železarstva v Kropi in Kamni Gorici ter razvoj in pomen industrijske zadruge, ustanovljene leta 1894. Izpostavljen je pomen rudarskih zakonov, ki so urejali delovanje fužin do konca 18. stoletja, še posebej pomen Ferdinandovega rudarskega reda za Kropo in Kamno Gorico iz leta 1550.
Etnološka zbirka
V etnološki zbirki Kovaškega muzeja so na ogled postavljeni ohranjeni predmeti vsakdanje rabe, ki so povezani z življenjem in delom kovačev in njihovih družin.
Na vinjetah kroparskega slikarja Petra Žmitka spoznamo tudi kroparske in kamnogoriške šege (spuščanje barčic v pozdrav pomladi, izročilo ljudskih pevcev kolednikov).
Tehniška zbirka
V tehniški zbirki hranimo in predstavljamo predmete in makete, povezane s tehnično zgodovino rudarstva in železarstva. Na razstavi so delovna oprema in izdelki, povezani z ročnim in strojnim izdelovanjem žebljev in vijakov v Kropi in Kamni Gorici. Muzej hrani bogato zbirko ročno kovanih žebljev iz 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja.
Dokumentiranih je 127 vrst ročno kovanih žebljev različnih mer in oblik, ki so se uporabljali zlasti v gradbeništvu in ladjedelništvu. Iz prve polovice 20. stoletja so ohranjeni tudi posebni, ročno kovani čevljarski žeblji za planinsko obutev in žeblji za potrebe železnic in rudnikov.
Zbirka umetniško kovanih del mojstra Joža Bertonclja
Kovaški muzej hrani 42 umetniško kovanih del mojstra Joža Bertonclja iz Krope. Njegov kovaški opus izhaja iz kroparske železarske oziroma kovaške tradicije, najbolj znana dela pa so nastala v sodelovanju z arhitektom Borisom Kobetom in Metalurškim inštitutom v Ljubljani med letoma 1950 in 1956.
V zbirki Kovaškega muzeja so ohranjena dela, ki jih je mojster poklonil muzeju leta 1975: kovane mreže z bogato ornamentiko (tj. likovnim okrasjem), ovnove glave, maske in kovani zmaji.