Žebelj in vijak – obuditev spomina

Prva razstava z naslovom Žebelj in vijak od antike do danes je bila na ogled od 2. do 12. oktobra 1955 v  sindikalnem oz. kulturnem domu v Kropi.  Za Kovaški muzej je takrat pomenila izjemen organizacijski in strokovni dosežek. Razstavo ob 60-letnici Tovarne vijakov in žebljev Plamen Kropa je izpeljal muzejski odbor, največji del raziskovalnega, pa tudi organizacijskega dela sta opravila tedanji upravnik muzeja Jože Gašperšič in strojni inženir Janez Šmitek: Gašperšič je obdelal žebljarstvo, Šmitek pa razvoj in uporabo vijaka. Avtorja sta v katalogu razstave zapisala, da je razstava »poskus, da prikažemo na podlagi dosedanjih raziskovanj funkcijo in tehnični razvoj žeblja in vijaka, načine njunega izdelovanja, razpečevanje in porabo in kovača v njegovem delu in okolici.«

Besedna zveza žebelj in vijak, ki so jo uporabili že snovalci razstave v letu 1955, opredeljuje kroparsko gospodarstvo na prehodu v industrijsko dobo v prvi polovici 20. stoletja. Večanje obsega strojnega dela na področju izdelave žebljev ni takoj nadomestilo nekdanjega pomena žebljarske proizvodnje v Kropi in Kamni Gorici. V prvi polovici 20. stoletja so simbol kroparskega in kamnogoriškega žebljarstva postali ročno kovani planinčarji, čevljarski žeblji značilne krilate oblike za okovanje planinske in delovne obutve. Kovanje planinčarjev je pomenilo tudi zadnji vrhunec ročnega žebljarstva v Srednji Evropi; večje povpraševanje je bilo povezano z razmahom gorništva, pa tudi z naročili za potrebe vojske. Kovanje planinčarjev je Kropi omogočilo nadaljevanje žebljarske tradicije v industrijski čas, preusmeritev dela proizvodnje v izdelovanje vijakov in matic pa industrializacijo naselja, ki se je nadaljevala po drugi svetovni vojni. Tovarna Prve žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamni Gorici, predhodnica Tovarne vijakov Plamen Kropa, je bila v obdobju med svetovnima vojnama pomemben del jugoslovanske kovinske industrije; s proizvodnjo vijakov in matic se je začela ukvarjati med prvimi v nekdanji jugoslovanski državi (1924). Pomemben del proizvodnje tovarne v Kropi so predstavljali žeblji in vijaki (t.i. tračniki in tirfoni) za potrebe železnic, rudnikov in ladjedelnic, pa tudi izdelki za elektrifikacijo države in izgradnjo telefonskega omrežja (izolatorske opornice).

Razstava Žebelj in vijak – obuditev spomina je bila odprta ob 60-letnici Kovaškega muzeja 29. junija 2012 in do nadaljnjega ostaja del stalne muzejske postavitve Kovaškega muzeja. Na razstavi so predstavljeni vzorčni primerki strojno in ročno izdelanih žebljev iz prve polovice 20. stoletja ter izdelki iz obdobja uvajanja vijačne industrije v Kropi. Posebej so predstavljeni žeblji planinčarji in izdelki za potrebe železnic.

 

Comments are closed