Zbirka knjižnih ilustracij

» Roža PIŠCANEC » Jelka REICHMAN » Lucijan REŠČIČ
» Matjaž SCHMIDT » Maksim SEDEJ » Rudi SKOČIR
» Alenka SOTTLER » Marija Lucija STUPICA » Marlenka STUPICA
» Miroslav ŠUPUT » Andrej TROBENTAR » Gorazd VAHEN
» Alenka Eka VOGELNIK » Marija VOGELNIK » Melita VOVK
» Fojž A. ZORMAN » Huiqin WANG » Peter ABRAM
» Marjan AMALIETTI » Milan BIZOVIČAR » Mojca CERJAK
» Marjeta CVETKO » Zvonko ČOH » Andrejka ČUFER
» Daniel DEMŠAR » Ančka GOŠNIK GODEC » Jelka GODEC SCHMIDT
» Marjanca JEMEC BOŽIČ » Vladimir LAKOVIČ » Irena MAJCEN
» Marjan MANČEK » Dušan MUC » Lidija OSTERC » Mirna PAVLOVEC

Razstavo spremlja katalog z osnovnimi in preverjenimi podatki o samih umetninah in njihovih avtorjih. Čeprav je zbirka začela nastajati nenačrtno in je v svojem idealu, da postane reprezentančni pregled slovenske ilustracije zadnjih petdesetih let, še vedno fragmentarna, je katalog dokaz, da je bilo muzejsko delo opravljeno sistematično in strokovno. V zbirki je trenutno 121 slik 34 avtorjev. Zastopana so dela akademskih slikarjev, kiparjev, arhitektov in oblikovalcev različnih generacij, ki so uspeli razviti izvirni osebni slog in ga prilagoditi likovnemu razumevanju bralca. Čeprav včasih v njihovih delih opazimo slogovne podobnosti, ki izhajajo iz časovnih in vsebinskih vzporednic, pa je glavna značilnost zbranih ilustracij njihova raznolikost in samosvojost. Te lastnosti so posledica ustvarjalne svobode, ki jo imajo umetniki tako pri izbiri likovnega izraza kot tudi tehnike, barv, formata. Vezani so ponavadi, ni pa nujno, le na knjižno predlogo oziroma na vsebino pravljic, zgodb in pesmi. Skoraj vse ilustracije so slikovno dopolnilo v knjigah domačih in tujih avtorjev v večini otroške in mladinske literature. Ilustracije so iz slikanic, ki so lahko tudi brez vsakega besedila, in s katerimi se otrok sreča v najnežnejši dobi, kot tudi iz knjig, ki jih štejemo že za zelo zahtevne tudi za odraslega bralca. Največ jih je izšlo v knjižnih zbirkih založbe Mladinska knjiga, ki so namenjene vsem starostnim stopnjam.

Avtorji iz naše zbirke so ilustrirali naslednje knjige:
Roža Piščanec Kdo je napravil Vidku srajčico Frana Levstika (Cicibanova knjižnica, 1965); Melita Vovk Puhek v Benetkah Mire Mihelič (Cicibanova knjižnica, 1965), Marjanca Jemec Božič Metuljčki Anice Černejve (Zlata knjiga poezije, 1975), Marjan Amalietti Oliver Twist Charlesa Dickensa (Biseri, 1976), Lidija Osterc Deklica na sončnem žarku Antona Ingoliča (Velike slikanice, 1976), Marlenka Stupica Palčica Hansa Ch. Andersena (Cicibanov vrtiljak, 1976), Marjan Amalietti Martin Krpan Frana Levstika (Velike slikanice, 1977), Milan Bizovičar Najdihojca Frana Levstika (Velike slikanice, 1980), Marjan Amalietti Tinčevi divji doživljaji Iva Zormana (Mala slikanica,1978), Marija Vogelnik Pika poka Lili Novy (Mala slikanica, 1985), Marjan Amalietti Vojna in mir Leva N. Tolstoja (Petdeset najlepših, 1979), Melita Vovk Čipo Franza Hohlerja (Sinji galeb, 1981), Zvonko Čoh Skrivni dnevnik Jadrana Krta Sue Towsend (Sinji galeb, 1987), Alenka Eka Vogelnik Veli Jože Vladimirja Nazorja (Matjaževa knjižnica, 1984), Mirna Pavlovec Hobit: tja in nazaj J. R. R. Tolkiena (Zbirka Odisej, 1986), Vodovnikova Vesina Richarda Adamsa (Odisej, 1987) in Strahec Patricie Wrighton (Odisej, 1990), Miroslav Šuput Morska dežela železniški postaji Mateta Dolenca (Pisanice, 1986), Andrej Trobentar Avstrijske pravljice (Zlata ptica, 1987) in Huiqin Wang Brokatna podoba, pravljice kitajskih manjšin (Zlata ptica, 1991), Daniel Demšar Igrarije, besedne čarovnije Berte Golob (Velika izobraževalna slikanica, 1988), Rudi Skočir Modrost kralja Salomona v priredbi Daneta Zajca (Bajeslovne slikanice, 1991), Alenka Sottler Palčki – pihalčki Mateja Bora (Čebelica, 1991), Irena Majcen Punčka z grdimi lasmi Ifigenije Zagoričnik (Čebelica,1992), Jelka Godec Schmidt Zgodba o zamorskem kuharju Martinu Jamesa Krussa (Čebelica, 1993), Mojca Cerjak Zvezdica Zaspanka Frana Milčinskega (Cicibanov vrtiljak, 1992), Irena Majcen Zgodbe s panjskih končnic Lojzeta Kovačiča (Nova slovenska knjiga, 1993), Gorazd Vahen Tacamuca Svetlane Makarovič (Svetlanovčki, 1995).

Samostojno, torej ne v okviru zbirke, pa so pri Mladinski knjigi izšle: Pestrna Franceta Bevka z ilustracijami Ančke Gošnik Godec (1974), Detinstvo in Med ljudmi Maksima Gorkega z ilustracijami Maksima Sedeja (1947 in 1949), pesniška zbirka Sonce ima krono Srečka Kosovela z ilustracijami Rudija Skočirja (1981) in Sveti trije kralji Michaela Tournierja z ilustracijami Miroslava Šuputa (1990).

V naši zbirki imamo tudi ilustracije iz knjig drugih založb:
Pri Državni založbi Slovenije je leta 1962 izšla knjiga Tilla Eulenspiegla in Lame Dobrina junaške vesele in slavne dogodivščine Charlesa Costerja z ilustracijami Vladimirja Lakoviča; pri Prešernovi družbi Pesem od Lepe Vide Franceta Prešerna z ilustracijami Jelke Reichman (1987) in G. A. Burgerja Lenora z ilustracijami Marije Lucije Stupica (1991); pri radovljiški Didakti je v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi izšla knjiga Roberta Depita in Monike Kropej V somraku kraljestva palčkov in škratov z ilustracijami Andrejke Čufer (2002); pri novomeški Enigmi je izšla zbirka pesmi Francija Šalija Romarke s perorisbami Lucijana Reščiča (1996); pri Dopisni delavski univerzi Univerzum je leta 1979 izšla knjiga izštevank Marije Voglar Biba buba baja z ilustracijami Lidije Osterc; pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva Jožeta Snoja Pravljica o vodni kapljici z ilustracijami Alenke Eke Vogelnik (1987). Pri isti založbi je leta 1984 izšel priročnik Moč medu, ki ga je napisalo več avtorjev, ilustriral pa Fojž A. Zorman. Pri založbi Borec je leta 1990 v književni zbirki Liščki izšel Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak Ferija Lainščka z ilustracijami Fojža A. Zormana. V Založbi Abram je izšlo delo Mož, ki je sadil drevesa Jeana Gionoja z barvnimi lesorezi Petra Abrama (1998). Zanimivi sta knjigi otroških izštevank Enci benci na kamenci z ilustracijami Zvonka Čoha, ki jih je skupaj z učenci zbral Roman Gašperin, učitelj na osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce. Pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov sta izšli dve knjigi: Kdo? Neže Maurer z ilustracijami Dušana Muca in Zalika in zver Marie Le Prince de Beaumont z ilustracijami Irene Majcen.

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je zbirko Avtorska slikanica ustanovila z namenom, da mogoči izid knjig z ilustracijami svojih članov, oziroma izid kvalitetnih knjig, za katere drugi založniki ne pokažejo zanimanja, ker se ne vklapljajo v njihov založniški program. Slika Mojce Cerjak ilustrira Samotno pravljico Bine Štampe Žmavc in je bila objavljena v reviji Kekec (št. 10, 1993/94); Jablana Fojža A. Zormana je nastala za otroško družabno igro in je leta 1993 izšla v samozaložbi; Bremenski mestni godci Jelke Reichman so nastali kot ovitek za kaseto z otroško pravljico. V naši zbirki hranimo tudi nekaj ilustracij, ki jih ne najdemo niti v knjigah niti v periodičnem tisku za otroke. Umetniki so jih sicer naslikali s tem namenom, vendar za objavo niso bile izbrane, npr. Biba buba baja ilustratorke Mojce Cerjak ali slika Marjete Cvetko z naslovom Femina ad circulum za sicer neizdano zbirko slovenskih balad. Ali pa na primer ilustracija Palčice Marlenke Stupica ali ilustracije Marije Lucije Stupica za Lenoro, ki jih v izdanih knjigah ni. Avtorji namreč pogosto hranijo objavljene ilustracije tudi za primer, da bi bila knjiga ponatisnjena. Čeprav galerija z nakupom pridobi le lastniške, ne pa tudi avtorskih pravic, in morajo ilustracije avtorju ali založbi biti dosegljive, pa nekateri umetniki za prodajo raje naslikajo novo. Simpatična je skupina slik, ki so jih slikarji izmed svojih del izbrali ali jih celo ustvarili prav za nas, z motivi, ki se posredno ali neposredno nanašjo na čebele in čebelarstvo, saj je v Radovljici svetovno znani Čebelarski muzej. Tako imamo Medvedjo šolo Marjana Mančka, Med-jedka Marjance Jemec Božič, Čmrlja in cvet Jelke Reichman; Matjaž Schmidt pa nam je podaril portret znanega slovenskega čebelarja Antona Janše in dodal celo posvetilo: Radovljiškemu muzeju z ljubeznijo, Lj., 30. 6. 1986. Zbirka knjižnih ilustracij je nastajala vzporedno z razstavami in lahko rečemo, da le zaradi izjemne prizadevnosti tedanje direktorice Muzejev radovljiške občine umetnostne zgodovinarke Maruše Avguštin.

Prve razstave je pred dobrimi tridesetimi leti postavljala še v dvorani radovljiške graščine in v okviru Delavske univerze. To je bil pravzaprav začetek galerijske dejavnosti v Radovljici. Logično se ji je zdelo, da v program uvrsti tudi razstave ilustracij, saj so le-te vsakemu gledalcu razumljive in mnogim blizu še iz otroških let. Menila pa je tudi, da je delo, takrat predvsem ilustratork, na nek način zapostavljeno. Ilustracija je namreč dolgo potiho veljala za likovno delo, ki bolj ali manj služi le opremi knjig, ni pa bila priznana kot samostojna umetnina. V časih, ko je bila tiskarska oprema še skromna in kvaliteta reprodukcij v knjigah mnogokrat daleč od originalov, je bilo videti le-te na razstavi še posebno vabljivo. Kot prva je bila leta 1970 predstavljena Marlenka Stupica. Umetnici, ki je sicer razstavljala zelo redko, smo pregledno razstavo njenih najbolj znanih in večkrat nagrajenih del pripravili še enkrat in sicer leta 1996 v Galeriji Šivčeva hiša.

Sledile so razstave akademskih slikark, ki so vso svojo ustvarjalno energijo posvetile le slikanju za otroke, in jim stroka priznava odločilno vlogo pri gradnji temeljev sodobne slovenske ilustracije: Jelka Reichman (1973), Lidija Osterc (1974), Marjanca Jemec Božič (1975, leta 1988 pa v Galeriji Šivčeva hiša), Marija Lucija Stupica (1977) in Melita Vovk (1971). Prva ilustratorska razstava v novo urejeni galeriji v Šivčevi hiši je bila predstavitev Ančke Gošnik Godec leta 1982. Istega leta je svoja dela razstavljal tudi Milan Bizovičar, od katerega je bila odkupljena prva ilustracija za našo zbirko. To je bila slika z naslovom Kolina, narejena pa za Levstikovo Najdihojco.

Od 34 avtorjev, ki so v zbirki zastopani s svojimi deli, jih je do danes v dvorani radovljiške graščine in v Galeriji Šivčeva hiša razstavljalo kar 27. Poleg zgoraj naštetih še: Marjan Manček (1984), Matjaž Schmidt (1985), Marjan Amalietti (1986), Daniel Demšar (1989), Andrej Trobentar (1991), Miroslav Šuput (1992), Irena Majcen (1993), Fojž A. Zorman (1993), Huiqin Wang (1994), Marjeta Cvetko (1994), Lucijan Reščič (1997). Med ilustratorske štejemo tudi razstave tistih avtorjev, ki se niso predstavili samo z ilustracijami, temveč tudi ali predvsem z drugimi deli kot npr. Vladimir Lakovič (1994), Mirna Pavlovec (1982), Peter Abram (2000) in Andrejka Čufer (1999). Na skupni razstavi sta se predstavili mati in hči Marija in Alenka Eka Vogelnik (1987), Zvonko Čoh pa je razstavljal dvakrat, in sicer prvič leta 1990 ob izdaji prve knjige otroških izštevank, pesmi in zmerljivk Enci benci na kamenci in leta 1999 ob izdaji drugega dela.

Ob razstavah se je pojavila želja, da bi določeno delo odkupili, kar se je največkrat lahko uresničilo šele kasneje, ko je bil za to pridobljen denar.

Tako kot razstave v Galeriji Šivčeva hiša je tudi vse odkupe financirala Občina Radovljica. S tem je omogočila nastanek zbirke, ki danes po svojem pomenu daleč presega običajne zbirke občinskih galerij. Od leta 1982 smo skoraj vsako leto pridobili od ene do šest novih ilustracij. Včasih pa tudi več, na primer leta 1988 enajst, 1993 kar devetinštirideset (med njimi večino ilustracij Maksima Sedeja, ki jih je naslikal za Detinstvo in Med ljudmi Maksima Gorkega ter vse (14) ilustracije Fojža A. Zormana) in leta 2000 petnajst novih ilustracij (vsi barvni lesorezi Petra Abrama za delo Jeana Gionoja Mož, ki je sadil drevesa). Niso pa bile vse odkupljene, kar petino od celotnega števila so nam avtorji podarili. Leta 1996, ko se je zbirka povečala za deset ilustracij petih avtorjev (Jelke Godec Schmidt, Dušana Muca, Lucijana Reščiča, Rudija Skočirja, Gorazda Vahna), smo jih kot nove pridobitve predstavili na posebni razstavi in ob njej izdali tudi zloženko. S tem smo začeli intenzivneje opozarjati na samo zbirko, razmišljati o katalogu in tudi že o stalni razstavi. Slike smo tudi primerno opremili.

Ker do tedaj zbirka kot celota še ni bila predstavljena, smo poleti 2000 v Galeriji Šivčeva hiša pripravili razstavo, ki je vzbudila odkrito zanimanje in je privabila številne obiskovalce, med njimi tudi veliko tujcev, ki so v knjigo vtisov zabeležili navdušujoče komentarje o slovenski ilustraciji. Zbirko smo začeli popularizirati tudi z razglednicami, na katerih so reproducirane ilustracije. Izdajamo jih 2. aprila, na rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Ch. Andersena, ki je hkrati tudi Mednarodni dan knjig za otroke. Najuspešenjša predstavitev ilustracij izven galerije pa je potekala v sodelovanju s knjižničarji v knjižnici Antona T. Linharta v Radovljici, Blaža Kumerdeja na Bledu in v knjižnici Bohinjska Bistrica. Kar tri leta smo kot Ilustracijo meseca razstavili sliko, ji dodali kratko in enostavno razlago ter predstavili vse knjige, ki jih je izbrani avtor opremil. Zbirko je tako spoznal najširši krog otrok in odraslih. Najboljši način predstavitve pa je seveda stalna postavitev razstave v sami Šivčevi hiši. Ob otvoritvi si želimo, da bi se zbirka razširjala bodisi z darili bodisi z nakupi in tako pridobivala na tehtnosti in sistematičnosti zasnove. Izpopolnjena bi predstavljala pregled dosežkov na področju ilustratorstva v zadnjih petdesetih letih. Oblikovali pa smo tudi dolgoročne cilje, ki jih bomo v prihodnosti uresničili v sodelovanju z ilustratorji, založbami, knjižnicami, šolami oziroma s posamezniki in ustanovami z vso strokovno širino in razpoložljivimi sredstvi.

Comments are closed