Na muzejski strokovni ekskurziji: Frančišek Karel Remb in nekateri njegovi sodobniki

Letos smo Muzeji radovljiške občine za Prijatelje muzeja organizirali strokovno ekskurzijo v Brežice, Podčetrtek in Olimje. 23. septembra je namreč minilo 300 let od smrti v Radovljici rojenega slikarja Frančiška Karla Remba (1674–1718). Zanimalo nas je njegovo znamenito delo, poslikana Viteška dvorana v Brežiškem gradu, ob razlagi umetnostnega zgodovinarja in dolgoletnega kustosa Narodne galerije Slovenije, dr. Ferdinanda Šerbelja, ki nas je spremljal na poti, pa smo spoznali še dela treh njegovih sodobnikov, Janeza Gašperja Wagingerja (župnijska cerkev v Podčetrtku, podružnična cerkev Marije Device na Pesku v Slakah), Franca Ignaca Flurerja (stopnišče in kapela gradu v Brežicah) in Antona Jožefa Lerhingerja (kapela sv. Frančiška Ksaverija v ž. c. v Olimju). V Posavskem muzeju, ki domuje v brežiškem gradu, smo bili deležni prisrčne dobrodošlice.

V času rojstva Frančiška Karla Remba je bila Radovljica še v srednjeveško obzidje ujeto mestece. V mogočni graščini je prebival grof Janez Karel Turn-Valsassina (1645–1683), ki je bil utemeljitelj radovljiške veje rodbine. Poročen je bil z Ano Maksimilo, roj. Auersperg, njuna zveza pa je ovekovečena v grbu nad vhodom v graščino. V tistem času je stavba začela dobivati baročno podobo, kakršno približno kaže še danes. A od poslikav in opreme ni ostalo skoraj nič.

Frančiškov oče je bil Janez Jurij Remb, ki se je rodil ok. leta 1648 v Radovljici in tam leta 1716 tudi umrl, mama pa Ana Katarina (dekliški priimek ni poznan). V družini je bilo sedem otrok, Frančišek je bil najstarejši. Oče, tedaj tudi uveljavljeni slikar, je sina prvi uvedel v umetniško delo, pozneje se je izpopolnjeval v Italiji.

Za mladega slikarja je bila pomembna služba pri grofu Ignacu Mariji Attemsu (1652–1732), enem najpremožnejših štajerskih plemičev, ki je bil tudi zelo izobražen. Imel je ogromno premoženje. V današnji Sloveniji je posedoval gradove Štatenberg, Podčetrtek, Hartenštajn, Pilštajn, Brežice, Slovensko Bistrico ter Brestanico in Vurberk ter te nepremičnine predvsem po svoji zamisli spreminjal v arhitekturne umetnine.

Grad v Brežicah je iz renesančne trdnjave spremenil v baročno rezidenco. Pri tem je bil angažiran Frančišek Remb. Na površini v izmeri ok. 1000 m2 je z iluzionističnimi poslikavami opremil veliko slavnostno dvorano tako, da je na banjastem prehodu stene v strop upodobil prizore iz grško-rimske mitologije, ki ponazarjajo štiri elemente – zrak, vodo, ogenj in zemljo. Na stropu je v prvem vencu figur naslikal alegorije odlik rodu Attems z grbom tedanjega lastnika Ignaca Marije, sklop figur, ki ponazarjajo prispodobe znanosti in umetnosti, na južnem delu pa poslikavo končal z grbom grofove žene iz rodu Wurmbrand.

Viteška dvorana z Rembovo poslikavo. Foto: Mestni muzej Radovljica.

Poleg stenske poslikave pa je slikar za dvorano ustvaril še šest nad tri metre visokih ovalnih slik alegorične vsebine. Na eni od teh je upodobljen sam grof s tremi sinovi, na eni pa njegova soproga Marija Regina, baronica Wurmbrand s hčerko. Frančišek se je v Brežicah uveljavil kot »dvorni slikar« ter uspešno nadaljeval delo pri Attemsu v Gradcu, pozneje pa na Dunaju, kjer je tudi umrl. Po njegovem odhodu iz Brežic je poslikavo grajskega stopnišča in kapele izvedel Franc Ignac Flurer, ki poleg Wagingerja tudi sodi med Attemsove umetnike.

 

 

 

Frančišek Karel Remb se je s svojim delom zapisal v zgodovino avstrijskega baročnega slikarstva, doma je manj znan. Z dr. Ferdinandom Šerbeljem smo na ekskurziji njegovo delo pobližje spoznali, kakor tudi dela drugih kakovostnih slikarjev, ki so na Spodnjem Štajerskem ustvarjali v njegovem času.

Kolegi Posavskega muzeja so se izkazali kot odlični gostitelji. Tudi oni obeležujejo leto pomembnega slikarja. V soboto, 13. oktobra, dopoldne nas bodo zato obiskali v Radovljici in v Mestnem muzeju, da pobližje spoznajo njegovo rojstno mesto. Vabimo vas, da se nam takrat pridružite tudi vi. Več informacij o sobotnem dogodku najdete TUKAJ.

Verena Štekar-Vidic

Udeleženci ekskurzije v Viteški dvorani v Brežicah. Zadaj ovalna slika Kmetijski pridelki, levo avtoportret slikarja. Foto: Mestni muzej Radovljica.

 

 

Comments are closed.