O muzeju

Radovljica (496 nm. v., 6117 prebivalcev, sedež občine)

Radovljica je mesto in občinsko središče (Občina Radovljica) med regionalno cesto oz. avtocesto ter železniško progo Jesenice–Kranj. Razvila se je na južnem robu Radovljiške kotline na ozkem pomolu, vrh 75 m visoke savske terase. Obsega staro mestno jedro na pomolu ter nekdanje Podmesto s starimi hišami in z železniško progo 20 m pod robom terase. Suha dolina loči jedro mesta od starejšega dela, prvotno imenovanega Radovljica (zdaj Predtrg), in od Žal; oba dela sta razširjena z novimi hišami. Novi deli naselja so nastali na ravnici ob cesti proti Lescam.

Radovljica, .pdfRazvoj mesta je spodbudila prometna lega na križišču poti proti Kranju, Jesenicam, Kropi ter mimo Begunj na Gorenjskem čez Ljubelj na Koroško. Nastanek naselbine povezujemo s prenosom sedeža prafare iz Rodin v cerkev sv. Petra v Radovljici med letoma 1273 in 1296. Poleg cerkvene je Radovljica za tedanje gospodarje velike radovljiške posesti, grofe iz Ortenburga pri Spittalu, imela tržno vlogo.

Najkasneje do leta 1333 je postala trg, mesto pa v času turške nevarnosti ob koncu 15. stoletja. Tedaj je bila Radovljica že habsburška, potem ko so jo po izumrtju Ortenburžanov osemintrideset let imeli Celjski grofje. Od Habsburžanov je posest leta 1620 kupila družina Thurn-Valsassina. V drugi polovici 19. stoletja je Radovljica postala okrajno središče. Z novimi uradi in vilami premožnih meščanov se je v začetku 20. stoletja širila proti zahodu.

Danes je Radovljica upravno središče Radovljiške kotline in turistični kraj. Ima osnovno šolo in šolo s prilagojenim programom, srednjo ekonomsko šolo, srednjo šolo za gostinstvo in turizem ter nižjo glasbeno šolo. V njej delujejo: Mestni muzej, Čebelarski muzej, Galerija Šivčeva hiša, Linhartova dvorana, Festival Radovljica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Javni zavod za turizem Radovljica knjižnica ter številna društva.

Mestni muzej Radovljica

Pred ustanovitvijo Mestnega muzeja v Radovljici je bila od leta 1974 v Radovljiški graščini urejena Linhartova spominska soba, ki sta jo uredila Filmski in gledališki muzej Slovenije iz Ljubljane in Muzeji radovljiške občine. Že takrat so se snovalci skromne razstave zavedali svojega velikega cilja: urediti Linhartov rojstni dom v Radovljici.

Comments are closed