O muzeju

Kovaški muzej se nahaja v Klinarjevi hiši v osrednjem delu starega trškega jedra in kot del zgodovinskega okolja Krope predstavlja in razvija zavest o pomenu kroparske dediščine. Odprt je bil leta 1952 na pobudo domačinov in strokovne javnosti, ki je si je pod vodstvom prof. Franja Baša, prvega ravnatelja Tehniškega muzeja Slovenije, prizadevala za ohranjanje tehniške dediščine »in situ«. Od leta 1963 muzej deluje pod Muzeji radovljiške občine.

Muzej prikazuje zgodovinske osnove železarstva v Kropi in Kamni Gorici, tehnično-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja ter gospodarske, socialne in kulturne razmere v Kropi in sosednjih železarskih naseljih od 15. stoletja do propada fužin v 19. in ročnega žebljarstva v 20. stoletju.  Zgodovinske osnove železarstva v Kropi in Kamni Gorici ter razvoj industrijskega zadružništva so predstavljene z dokumenti in predmeti, z maketami pa delovanje Zgornje Fužine, vigenjcev in mehov. Maketa v salonu prikazuje Kropo v prvi polovici 19. stoletja. V drugem nadstropju je v etnološki sobi prikazano življenje kovaških družin, podnajemnikov v velikih fužinarskih hišah, z njihovimi predmeti vsakdanje rabe, na vinjetah slikarja Petra Žmitka pa spoznamo kroparske običaje, šege in navade. Zelo povedna o nekdanjem življenju v Kropi sta tudi dva slovenska filma Milke in Metoda Badjure, Kroparski kovači iz leta 1954 in Koledniki iz leta 1967, ki sta na ogled v muzejski projekcijski sobi.

V posebni žebljarski zbirki je prikazen pregled v Kropi in Kamni Gorici izdelanih žebljev iz 19. in prve polovice 20. stoletja, od najmanjših čevljarskih do velikih gradbenih, 70-centimetrskih za gradnjo jezov. Žeblji so bili več kot pol tisočletja glavni proizvod kroparskega železarstva; razvilo se je več kot sto vrst, oblik in mer žebljev. Posebno zbirko v muzeju predstavljajo še umetniško kovana dela kovaškega mojstra Joža Bertonclja (1901–1976), ki velja za najpomembnejšega slovenskega mojstra sodobnega oblikovanja železa. S svojim kovaškim opusom in idejnimi zasnovami značilnih kroparskih umetnokovaških izdelkov je veliko prispeval k prepoznavnosti Krope kot kovaškega kraja doma in na tujem.

Posebno doživetje ob zaključku ogleda Kovaškega muzeja je restavrirani orkestrion, glasbena omara, češke izdelave iz začetka 20. stoletja. Izberemo in poslušamo lahko osem melodij, ki so z žebljički zapisane na ohranjenem valju.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Comments are closed