Zbirka umetniško kovanih del mojstra Joža Bertonclja

Joža Bertoncelj (1901–1976) iz Krope je eden najpomembnejših slovenskim mojstrov na področju sodobnega oblikovanja železa. Njegovo delo izhaja iz kroparske železarske oz. kovaške tradicije. Z umetnim kovaštvom se je seznanil v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Leta 1937 je bila v Kropi v okviru takratne zadružne tovarne ustanovljena umetnokovaška delavnica, Bertoncelj je bil sprva njen risar. V 50. letih so bili v Kropi po njegovih zamislih zasnovani mnogi značilni kroparski umetnokovaški izdelki, zlasti svečniki, knjižna opirala, lestenci in kovane luči. Še posebej v času njegovega delovanja na Metalurškem inštitutu v Ljubljani (1950–1956) so nastala mnoga odlična kovaška dela (kovane mreže, lestenci, svečniki) in spomenik žrtvam koncentracijskega taborišča (skulptura okostnjaka) na Ljubelju po načrtu arhitekta Borisa Kobeta. Leta 1955 je bil sprejet v članstvo Društva slovenskih likovnih umetnikov. Po letu 1957 je koval spet doma, v Kropi in Kamni Gorici, veliko njegovih najkakovostnejših del je bilo prodanih v tujino. V zadnjih letih življenja je v kovanju malih plastik uresničeval svoje kiparske ambicije (ovnove glave, maske). Leta 1974 je za moderno oblikovani kovani korpus Kristusa na križu prejel zlato medaljo na mednarodnem sejmu obrti v Münchnu. Leto pred smrtjo (1975) je del svojih kovaških stvaritev poklonil Kovaškemu muzeju.

V zbirki Kovaškega muzeja, v t. i. Bertoncljevi sobi, so se ohranili nekateri ključni eksponati iz njegovega kroparskega in deloma kamnogoriškega obdobja, zlasti kovane mreže z bogato ornamentiko, ovnove glave, maske in kovani zmaji.

Comments are closed