O Šivčevi hiši

Šivčeva Hiša stoji v nizu enonadstropnih stavb ob jugozahodni strani Linhartovega trga. Od tu lahko s pogledom zaobjamemo skoraj celotno staro mestno jedro, ki je danes zavarovani kulturni spomenik. Radovljica je v primerjavi z podobnimi gorenjskimi mesti, Kranjem, Škofjo Loko, Kamnikom, dokaj majhna. Njena velikost je namreč pogojena z lego na strateško zelo primernem naravnem pomolu. Tako kot večina srednjeveško zasnovanih naselij ima tudi stara Radovljica naslednje arhitekturne celote: cerkveni del z župnijsko cerkvijo sv. Petra, župniščem in nunsko stavbo, gosposki del s Thurn-Valsassinovo baročno graščino in Vidičevim meščanskim dvorcem, obrambni sistem z danes edinim ohranjenim obrambnim jarkom v Sloveniji in meščanski del s hišami nekdanjih trgovcev in obrtnikov.

Šivčeva Hiša nosi ime po zadnjih lastnikih, ki so jo v sedemdesetih letih prejšnjega tisočletja prodali radovljiški občini. Različni strokovnjaki so pod vodstvom arhitekta dr. Petra Fistra in v organizaciji takratnega Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja več let plast za plastjo odkrivali njene kakovosti in jo do leta 1976 prenovili ter odprli za javnost. Od tedaj jo upravljajo Muzeji radovljiške občine. Leta 2001 pa je bila še ponovno delno obnovljena oziroma povečana.

Šivčeva hiša je svojimi arhitekturnimi detajli odličen primer meščanske arhitekture iz druge polovice 16. stoletja. Tedaj je Radovljica doživela svoj do zdaj največji ekonomski razvoj in ljudje so pod vplivom renesančnih idej želeli udobnejše in bolj reprezentativne stanovanjske hiše. Pritličje Šivčeve hiše ima tri prostore. V njih je danes likovna galerija. Prvotno sta bili tu trgovina oziroma delavnica in skladišče ter pozneje dozidano gospodarsko poslopje. Prvi pritlični prostor je “poznogotsko” zasnovan in spominja na cerkvene ambiente. Stebra, iz katerih izhaja štiripolni križnogrebenasti obok, ga delita v dve ladji. Drugi prostor je poglobljen, manjši in banjasto obokan. Iz pritličja vodijo stopnice v stanovanjsko nadstropje. Iz veže, ki je okrašena z balustradno ograjo, vstopimo skozi značilne portale v osrednji bivalni prostor, v kuhinjo, shrambo in na zunanji arkadni hodnik. Osrednji bivalni prostor je obdan z originalnim lesenim opažem in z bogato profiliranim lesenim stropom. Oprema je novejša in prilagojena vlogi poročne dvorane. Kuhinja je dokaz visokega bivalnega standarda v tistem času, saj ji je namenjen poseben prostor z napo. Z gotskim portalom je bila povezana s poglobljeno ležečo shrambo, kjer so v skrinjah hranili živež in tudi vse drugo blago.

Fasada Šivčeve hiše je bogato poslikana s “šivanimi” robovi, z osrednjo fresko s prizorom Usmiljenega Samaritana v bogatem okrašenem okviru (iz 17. stol.) in figuralno dekoracijo nad okni prvega nadstropja. Zanimiv dekorativni in arhitekturni element je t. i. pomol, s katerim so povečali površino nadstropja. Portal iz zelenega peraškega kamna je iz poznejšega obdobja, ohranili pa so ga zaradi statičnih razlogov.

Comments are closed