Publikacije

Čebelarski muzej (katalog, ponatis iz 1973) Radovljica 1998

Čebelarski muzej (katalog, ponatis iz 1973) Radovljica 1998 V kratkih poglavjih ilustriranega kataloga so predstavljeni zgodovina Čebelarskega muzeja, življenje čebel, čebelja bivališča, čebelarsko orodje in slovensko čebelarsko slovstvo.
Posebno poglavje predstavlja poslikane panjske končnice. Izvlečki so prevedeni v angleški, nemški, francoski in italijanski jezik.

Ida Gnilšak, Pripovedi s panjev 1, Radovljica 1992
Ida Gnilšak, Pripovedi s panjev 2, Radovljica 1995

Ida Gnilšak, Pripovedi s panjev 1, Radovljica 1992 Ida Gnilšak, Pripovedi s panjev 2, Radovljica 1995  Publikaciji predstavljata vsebino najbolj tipičnih motivov na panjskih končnicah, ki jih hrani Čebelarski muzej. Besedilo je prevedeno v angleški, nemški in italijanski jezik. V prvem katalogu so predstavljene končnice iz potujoče razstave (28 barvnih reprodukcij), v drugi publikaciji pa končnice (30) iz stalne zbirke Čebelarskega muzeja.

Marjan Manček, Iz dnevnika čebelice Medke, Radovljica 1997 / Marjan Manček, From Hunny-Bee’s Diary, Radovljica 2005

Marjan Manček, Iz dnevnika čebelice Medke, Radovljica 1997 / Marjan Manček, From Hunny-Bee’s Diary, Radovljica 2005 Marjan Manček, Iz dnevnika čebelice Medke, Radovljica 1997 / Marjan Manček, From Hunny-Bee’s Diary, Radovljica 2005 Leta 1992 je ilustrator Marjan Manček narisal 20 ilustracij na temo čebelja opravila. Hudomušne ilustracije in besedilo otrokom na razumljiv in dopadljiv način razložijo čebelino življenje in delo. Knjigi je dodan slovar izrazov. 2003 je izšla v angleškem jeziku.

Ida Gnilšak, Vodnik po stalni razstavi Čebelarskega muzeja / Guide to the permanent exhibition of the Museum of Apiculture, Radovljica 2001

Ida Gnilšak, Vodnik po stalni razstavi Čebelarskega muzeja / Guide to the permanent exhibition of the Museum of Apiculture, Radovljica 2001 Muzejska predstavitev temelji na avtohtoni rasi kranjske čebele, pomembnih čebelarjih in čebelarskih piscih ter poslikanih panjskih končnicah kot umetnostni posebnosti, zajema pa predvsem čas 18. in 19. stoletja, ko je bilo čebelarstvo ena najpomembnejših kmetijskih panog.
Vodnik s kratkimi teksti in reprodukcijami predstavlja vsebino posameznih razstavnih prostorov. Preveden je v angleški jezik.

​​Kranjska čebela. Tradicija in dediščina v sodobnem čebelarstvu na Slovenskem / The Carniolan bee. Tradition and heritage in modern beekeeping in Slovenia (ur. Ida Gnilšak), Radovljica 2003

 Kranjska čebela. Tradicija in dediščina v sodobnem čebelarstvu na Slovenskem / The Carniolan bee. Tradition and heritage in modern beekeeping in Slovenia (ur. Ida Gnilšak), Radovljica 2003 Zbornik je zbir poljudnostrokovnih prispevkov na temo slovensko čebelarstvo in čebelarska dediščina.Več prispevkov je neposredno povezanih s čebelo. O načinu čebelarjenja s kranjsko čebelo v času Antona Janše govori Janez Gregori, o vzreji pa Janez Poklukar. Aleš Gregorc in Mira Jenko-Rogelj v svojih prispevkih obravnavata čebelje bolezni in varstvo čebel na Slovenskem. Prispevek Marka Aljančiča o čebelarski makrofotografiji predstavlja temo, ki je skoraj ne srečamo v literaturi.
Ostala besedila seznanjajo bralca z značilnostmi in posebnostmi čebelarstva v Sloveniji ter z njim povezano bogato tradicijo.
Vrste medu kot glavnega proizvoda čebelarjev na Slovenskem predstavlja Amalija Božnar, dejavnost medičarjev in svečarjev na Dolenjskem, kjer je bilo čebelarstvo precej razvito, pa Ivica Križ.
Arhitektov pogled na čebelnjak kot tipično arhitekturo kmečkega gospodarstva razkriva Borut Juvanec.
Marija Cvetek je obdelala leposlovno gradivo, objavljeno v več kot sto letnikih mesečnika Slovenski čebelar.
V svojem prispevku Maruša Avguštin predstavlja slogovni izraz poslikanih panjskih končnic. Pretehtano izbrano slikovno gradivo, ki dopolnjuje besedilo, predstavlja del bogate zbirke panjskih končnic iz Čebelarskega muzeja v Radovljici, ki ga na kratko predstavljamo na koncu publikacije.
Besedila (razen obširnega o slovstvu, ki je v angleščini le v povzetku) so v celoti prevedena v angleški jezik.

Čebeloreja. Kratek in lahkoumeven navod k umnemu čebelarstvu, (ur. Ida Gnilšak), Radovljica 2004

Čebeloreja. Kratek in lahkoumeven navod k umnemu čebelarstvu, (ur. Ida Gnilšak), Radovljica 2004 Originalni rokopis čebelarskega učitelja Ivana Jurančiča iz leta 1888 z naslovom Čebeloreja. Kratek in lahkoumeven navod k umnemu čebelarstvu, ki ga hrani Čebelarski muzej v Radovljici, je dokument o avtorjevem poznavanju čebelarstva tistega časa. Čitljiv rokopis, nazorne risbe in razdelitev na posamezne vsebinske sklope izpričujejo avtorjevo natančnost in občutek za izčrpno in podrobno razlago.
Originalni rokopis obsega 64 pol, z vrvico zvezanih v 8 snopičev. Pisava je tekoča, čitljiva, enotna. Naslovi poglavij in podnaslovi so napisani z večjimi črkami kot ostalo besedilo. Večja zaključena poglavja so zamejena z navpično spiralasto krivuljo. Rokopis vključuje 50 zelo natančnih Jurančičevih risb.

Ida Gnilšak, Poslikane panjske končnice. Iz zbirke Čebelarskeega muzeja v Radovljici / Painted beehive panels. From the collection of the Museum of Apiculture in Radovljica/ Les frontons de ruche peintes. De la collection du Musée apicole de Radovljica, Radovljica 2007

Ida Gnilšak, Poslikane panjske končnice. Iz zbirke Čebelarskeega muzeja v Radovljici / Painted beehive panels. From the collection of the Museum of Apiculture in Radovljica/ Les frontons de ruche peintes. De la collection du Musée apicole de Radovljica, Radovljica 2007 Čebelarski muzej v Radovljici zbira, proučuje in predstavlja bogato dediščino slovenskega čebelarstva.
Posebno mesto v muzejski predstavitvi ima zbirka več kot 240 panjskih končnic poslikanih deščic s panjev, ki je bogata tako po enkratnih motivih (v zbirki Čebelarskega muzeja je npr. najstarejša do zdaj znana končnica z letnico 1758) kot številčnosti.
Stalno razstavo dopolnjuje potujoča razstava 131 izbranih končnic, ki kljub omejenemu obsegu predstavi končnice kot nepogrešljiv del slovenske ljudske kulture in fenomen ljudske umetnosti v svetu.
V publikaciji objavljene končnice predstavljajo izbor iz stalne in potujoče razstave glede na tipične slogovne značilnosti, najpogostejše motive in izjeme v končniški umetnosti.