Čebelar Severin Golmajer – muzejski večer

MUZEJSKI VEČER – ČEBELAR SEVERIN GOLMAJER

Plesna dvorana Radovljiške graščine, 24. 10. 2019, ob 18. uri

Muzejskega večera ob 60. obletnici čebelarskega muzeja v Radovljici in 90. rojstnem dnevu čebelarja Severina Golmajerja so se udeležili mnogi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci. Kustodinja Verena Štekar-Vidic ga je v pogovoru spodbujala, da je pripovedoval o svojem otroštvu in šolanju v Radovljici, v Kranju in naprej na Industrijski šoli Železarne Jesenice, kjer je potem po vojni nadaljeval svojo poklicno pot od učitelja praktičnega pouka do profesorja industrijske pedagogike in večkratnega ravnatelja tamkajšnjega centra vseh srednjih šol.

Njegovo prvo otroško soočenje s čebelarstvom je bilo na osnovnošolskem vrtu v Radovljici, kjer je upravitelj šole Leopold Bebler imel tudi čebelnjak. Njegovi praktični začetki čebelarjenja pa segajo v leto 1944, ko mu je stric prepustil dva panja. Ni teklo vse gladko ob prvih poskusih, a je vztrajal in se po vojni takoj vključil v radovljiško čebelarsko organizacijo (čebelarska zadruga, kasneje društvo). Ta ni bila omejena le na prostor zdajšnje radovljiške občine, pač pa je npr. leta 1946 obsegala družine Bled, Blejska Dobrava, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Breznica-Žirovnica, Dovje Mojstrana, Gorje, Jesenice Kranjska Gora, Podnart-Kropa in Radovljica. V asu predsednika Franca Resmana je to združenje zelo veliko naredilo za ustanovitev Čebelarskega muzeja. Severin se je angažiral pri zbiranju predmetov po terenu, pomagal je konservatorju Rudolfu Razingerju. Dne 3. julija 1959 je bil Čebelarski muzej odprt, od 1963 dalje pa deluje kot enota javne ustanove Muzeji radovljiške občine.

Severin Golmajer je bil aktiven tudi v različnih organih društva, od blagajnika, tajnika, predsednika nadzornega odbora, podpredsednika društva, od 1974 do 1983 je bil tudi predsednik. Spremljal je obnovo Janševega čebelnjaka na Breznici leta 1965 in odprtje Plemenilne postaje Anton Janša na Zelenici (za vzrejo čebeljih matic) leta 1967. Sodeloval je na dogodkih leta 1973, ko je bila 200. obletnica smrti Antona Janše. Tedaj se je prenovil Čebelarski muzej, čebelarsko društvo je razvilo svoj prapor, na Dunaju, v Augartnu, sta slovenska in dunajska čebelarska organizacija obnovili in dopolnili ploščo, posvečeno Janši ter posadili lipo, doma na Breznici pa je bilo veliko slavje. Leta je 1980 je sodeloval pri postavitvi prvega spomenika v spominskem parku pri osnovni šoli v Žirovnici, doprsnega kipa Antona Janše. Spomnili so se tudi velikih čebelarskih trgovcev, Mihaela Ambrožiča in Jana Strgarja. V Mojstrani in v Lomah nad Bohinjsko Bistrico so jima na hišah postavili spominski plošči.

Čebelarstvo je vselej rad predstavljal tudi otrokom. Sodeloval je na šolskih čebelarskih tekmovanjih, skupine otrok je sprejemal tudi v svojem čebelnjaku na Žalah v Radovljici. Rad se spomni društvene satnišnice, kjer so čebelarji družno kuhali voščine in si pripravljali satnice za AŽ panje. Najprej je bila kar pri predsedniku Francu Resmanu doma v kleti, nato v radovljiškem župnišču, nazadnje je društvu prostor zanje podarila Vera Presterl v Zakotarjevi hiši na Linhartovem trgu, kjer je bila nekoč mizarska delavnica. Tam so bili, dokler se niso leta 2012 preselili v nov čebelarski center v Lescah. Njegovo društvo od 1997 ne obsega več takega teritorija, kot poprej, deluje v okviru meja občine Radovljica. Zgodovino društva, ki ima začetke v letu 1883, je Severin Golmajer popisal v zborniku Sto trideset let čebelarskega dela.

Severin Golmajer je bil 41 let v službi v prosveti, zdaj pa je tudi že 75 let čebelar. Na obeh področjih je žel številne uspehe in pohvale. Bil je prvi, ki je iz tehniških vrst za pedagoško delo leta 1980 prejel Žagarjevo nagrado, leta 1984 je od slovenske čebelarske organizacije prejel najvišje odlikovanje, Red Antona Janše I. stopnje, leta 2015 tudi priznanje predsednika Čebelarske zveze Slovenije, je tudi častni član domačega Čebelarskega društva Radovljica. Leta 2015 je za vse aktivnosti na čebelarskem in pedagoškem področju prejel Plaketo Občine Radovljica. Na četrtkovem muzejskem večeru smo se mu s posebno listino zahvale poklonili tudi radovljiški muzealci.

Sam ima zdaj še dva čebelnjaka. Toči mešani cvetlični in gozdni med. Dva kozarca na polici okna domače hiše, ki gleda proti Ljubljanski cesti v Predtrgu, opozarjata, da je tam med naprodaj. Na vprašanje, kje je mogoče kupiti dober med, pa ti Severin Golmajer odgovori, da pri tistem čebelarju, ki mu zaupaš.

Verena Štekar-Vidic

Comments are closed.